Jedro

Sprememba tožbe, s katero tožeča stranka obresti, ki so bile dotlej uveljavljane kot stranska terjatev, uveljavi kot glavni zahtevek, ni smotrna, če se zaradi tega spremeni stvarna pristojnost.

Izrek

Pritožba se zavrne ter se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje ni dovolilo spremembe tožbe, kakor jo je dne 8.12.2008 podala tožeča stranka. Tožena stranka se namreč s spremembo tožbe ni strinjala, sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da bi zaradi spremembe tožbe prišlo tudi do spremembe stvarne pristojnosti sodišča. V skladu s 1. odstavkom 185. člena ZPP (1) zato spremembe tožbe ni dovolilo.

Proti sklepu se pritožuje tožeča stranka. V pritožbi uveljavlja obstoj pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožba navaja, da je na prvi pogled odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Vendar pa naj bi sodišče prve stopnje prezrlo, da tožnici ni ostalo drugega, kot da je spremenila tožbeni zahtevek, in sicer tako, da ga je prilagodila okoliščinam, ki so nastale po vložitvi izvršilnega predloga. Glavni upnik je namreč posojilo delno (v manjših zneskih) poplačeval tudi še po začetku tega postopka. Pritožba opozarja na določbe obligacijskega prava, ki natančno določajo vrstni red poplačila obveznosti. Ker je tako, obračuna ni možno opraviti preprosto tako, da bi se glavnica posojila zmanjšala za omenjena delna plačila. Možna je le takšna sprememba, da je tožnica upoštevala dejanske datume posameznih plačil po prenosu posojila v izvršbo in obresti od vtoževalne glavnice po vložitvi predloga za izvršbo ter izračunala stanje toženkinega dolga na dan 31.12.2001. Pritožnica tudi ni odgovorna za takšne okoliščine, ki so nastale kasneje. Prav tako ni odgovorna za to, da je vtoževani dolg toliko narasel, da sedaj ob spremembi prihaja do drugačne stvarne pristojnosti. Ne glede na to pa meni, da je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ker je uporabilo določbo 1. odstavka 185. člena ZPP. Po stališču pritožnice bi sodišče moralo uporabiti določbo o privilegirani spremembi tožbe iz 186. člena ZPP. Podana je relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Poleg tega pa pritožba še meni, da se z nedovolitvijo predlagane spremembe tožbe, tožnici preprečuje možnost obravnavanja spornega posojila pred sodiščem. Podana je tako kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Pritožba ni utemeljena.

Namen pravila, ki uveljavlja domnevo, da spremembe tožbe ni smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, če bi zaradi tega prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča, je jasna (1. odstavek 185. člena ZPP). Gre za konkretizacijo temeljnega načela hitrosti in ekonomičnosti postopka (11. člen ZPP).

Pritožnica meni, da gre v obravnavani zadevi za primer privilegirane spremembe tožbe (186. člen ZPP). To pa ne drži. Katere so namreč tiste okoliščine, ki so se spremenile po vložitvi tožbe? Te okoliščine so delna plačila. Z delnimi plačili pa se terjatev zmanjšuje in ne povečuje. Zato to tudi ne more biti razlog za zvišanje zahtevka, marveč kvečjemu za njegovo znižanje. Seveda pa so medtem res tekle obresti. Višina terjatve se je torej višala prav na račun obresti.

Razmerje med obrestmi in vrednostjo spornega predmeta, od katerega je odvisna stvarna pristojnost, pa je naslednje: obresti se pri določitvi stvarne pristojnosti ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (2. odstavek 39. člena ZPP). Prav to (torej uveljavljanje obresti kot glavni zahtevek) pa je (po nepotrebnem) storila tožeča stranka s pripravljalno vlogo. Dotlej stransko terjatev obresti je kapitalizirala ter jo, še več, s spremembo tožbe skušala uveljaviti kot glavno terjatev. S takšnim procesnim ravnanjem pa bi povzročila (z vidika pravnega reda) neželeno spremembo stvarne pristojnosti. Za kaj takšnega pa v obravnavani zadevi ni nujne potrebe. Tako jo te okoliščine ne upravičujejo do možnosti privilegirane spremembe tožbe (186. člen ZPP). Zahtevek za plačilo obresti je namreč mogoče zmanjšati tudi drugače in ne le tako, da se ga uveljavlja kot glavni zahtevek in torej ne več kot izrecno obrestni zahtevek. Odločitev sodišča prve stopnje, da tovrstne spremembe tožbe ne dopusti, je smotrna. Ker je smotrna, je tudi pravilna (1. odstavek 185. člena ZPP).

Uveljavljane procesne kršitve tako niso podane. Ob tem niso podani tudi razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. V skladu z 2. točko 365. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 – Ur. l. RS, št. 45/2008).