Jedro

Pomembno je, da razlogi za pravočasnost predloga, oprti na dejansko ugotovitev o tem, kdaj je stranka zvedela za nov dokaz, niso hkrati tudi že razlogi za sklep o obstoju pogoja za dovolitev obnove postopka iz drugega odstavka 422. člena ZPP (1977). S to določbo je namreč odrejena subsidiarnost obnovitvenega razloga iz 9. točke 421. člena ZPP (1977) pomeni, da se stranki ne dovoli obnova postopka, če bi ob primerni procesni diligenci lahko že v prejšnjem postopku uveljavljala dejstva in dokaze, ki tvorijo dejanski stan obnovitvenega razloga.

Izrek

Revizija se zavrne. Druga nasprotna udeleženka Kmetijska zadruga I. z.o.o. sama nosi svoje stroške revizijskega postopka v zvezi z odgovorom na revizijo.

Obrazložitev

Pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah je bilo v teku šest denacionalizacijskih postopkov po 5. členu Zakona o denacionalizaciji (ZDen) na podlagi predlogov različnih predlagateljev, vloženih v letih 1992 (1) in 1993 (5). Vsi so se nanašali na različne parcele v sicer domala enotnem kompleksu zemljišč, ležečih v k.o... Sodišče prve stopnje je o vseh predlogih odločilo s skupnim sklepom z dne 4.12.1995 (brez sicer formalne združitve postopkov v skupno obravnavanje), s katerim je ugodilo predlogom vseh predlagateljev - razen predlogu J. H., ki po razlogovanju sodišča kljub večkratnim pozivom ni ponudil nobenega dokaza v smeri obstoja pogojev iz 5. člena ZDen, onemogočil pa je tudi izvedbo dokaza z zaslišanjem kot stranke. Pritožbi predlagatelja J. H. zoper prvostopni sklep z dne 4.12.1995 je sodišče druge stopnje sicer ugodilo in izpodbijani sklep v delu odločitve o zavrnitvi njegovega predloga razveljavilo, vendar je sodišče prve stopnje po dopolnjenem postopku njegov predlog s sklepom z dne 12.5.1999 ponovno zavrnilo. Ta sklep je postal pravnomočen (brez pritožbe) dne 6.7.1999. Dne 22.11.2001 je predlagatelj J. H. vložil predlog za obnovo postopka iz razloga po "10. točki prvega odstavka 394. člena ZPP" (očitno ZPP/99 in ne ZPP/77), v katerem je med drugim navedel, da je šele v novembru 2001 zvedel za nova dejstva in nove dokaze na podlagi pogovora s pričami, ki bi lahko izpovedale glede obstoja sile, grožnje ali zvijače državnih organov oz. predstavnikov oblasti ob sklepanju pogodbe 15.4.1963 in je kot nov dokaz predlagal zaslišanje šestih, poimensko navedenih prič.

Tak predlog je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 14.6.2002 zavrnilo. Sklicujoč se na določbo 6. točke prvega odstavka 396. člena Zakona o pravdnem postopku (očitno ZPP/99) je predlog sicer štelo za pravočasen, vendar ga je zavrnilo na podlagi drugega odstavka 395. člena ZPP/99 z obrazložitvijo, da je predlagatelj imel možnost predlaganja izvedbe tega dokaza še preden je bilo pravnomočno odločeno o njegovem predlogu za denacionalizacijo (negativno s sklepom z dne 12.5.1999).

Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagatelja zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Zoper sklep sodišča druge stopnje je predlagatelj vložil revizijo. Po njegovih navedbah ga izpodbija "iz vseh revizijskih razlogov po 370. členu ZPP". Sodišču druge stopnje očita bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, ki jo utemeljuje s trditvami o nasprotju v razlogih izpodbijanega sklepa. Sodišče druge stopnje je namreč v obrazložitvi sklepa najprej sicer pravilno ugotovilo pravočasnost vložitve predloga za obnovo postopka (znotraj 30-dnevnega roka odkar je predlagatelj zvedel za nove dokaze), nato pa je v nadaljevanju obrazložitve izpodbijanega sklepa navedlo, da je predlagatelj imel možnost že prej predlagati izvedbo dokaza z zaslišanjem teh prič. V ostalem predlagatelj graja nanj naslovljen očitek v obrazložitvi sklepa sodišča druge stopnje o nezadostni skrbnosti v njegovem ravnanju. Razumljivo je, da sklepa z dne 4.12.1995 ni bil dolžan prebirati v tistih delih obrazložitve, ki se nanj niso nanašali, sicer pa je ta sklep takoj po prejemu odnesel svojemu pooblaščencu - odvetniku. Zato je sleherno pripisovanju neuveljavljanja teh dokazov v prejšnjem postopku predlagateljevi krivdi po njegovem mnenju zmotno. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa v smeri ugoditve predlogu za obnovo postopka podredno pa razveljavitev sklepov sodišč obeh stopenj in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Revizija je bila vročena nasprotnim udeležencem, izmed katerih je nanjo odgovorila le druga nasprotna udeleženka Kmetijska zadruga I. z.o.o. in predlagala njeno zavrnitev, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (390. člen Zakona o pravdnem postopku - Ur. l. SFRJ, št. 4/77 s poznejšimi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP/77 - v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP).

Revizija ni utemeljena.

V tej nepravdni zadevi je bil postopek pred sodiščem prve stopnje končan pred uveljavitvijo novega Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99). Zato je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 498. člena tega zakona (v zvezi s 37. členom ZNP) tudi v tem obnovitvenem postopku uporabilo določbe ZPP/77. Revizijsko zatrjevanega nasprotja v razlogih izpodbijanega sklepa ni, s tem pa tudi ne uveljavljane bistvene kršitve določb postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP/77 v zvezi s 37. členom ZNP. V predlogu za obnovo postopka je predlagatelj uveljavljal obnovitveni razlog iz 9. točke 421. člena ZPP/77. Iz tega razloga je mogoče vložiti predlog za obnovo postopka v tridesetih dneh od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila (6. točka prvega odstavka 423. člena ZPP/77). Na dejansko ugotovitev, po kateri je predlagatelj šele v novembru 2001 zvedel za priče, katerih zaslišanje je kot nov dokaz predlagal v 22.11.2001 vloženem predlogu za obnovo postopka, sta sodišči prve in druge stopnje oprli le sklep o pravočasnosti vložitve predloga za obnovo postopka. Ali je tak sklep pravilen in v skladu s 6. točko prvega dostavka 423. člena ZPP/77, v danem primeru niti ni pomembno za odločanje o reviziji (in to ne le iz razloga, ker je ugotovitev, kdaj je stranka zvedela za obnovitveni razlog, neizpodbojna dejanska ugotovitev, temveč tudi iz razloga, ker bi lahko bilo meritorno odločanje o morebitnem prepoznem predlogu le v prid predlagatelju). Pomembno je, da razlogi za pravočasnost predloga, oprti na dejansko ugotovitev o tem, kdaj je stranka zvedela za nov dokaz, niso hkrati tudi že razlogi za sklep o obstoju pogoja za dovolitev obnove iz drugega odstavka 422. člena ZPP/77. S to določbo je namreč odrejena subsidiarnost obnovitvenega razloga iz 9. točke 421. člena ZPP/77, kar pomeni, da se stranki ne dovoli obnova postopka, če bi ob primerni procesni diligenci lahko že v prejšnjem postopku uveljavljala dejstva in dokaze, ki tvorijo dejanski stan obnovitvenega razloga. Povedano drugače to pomeni, da ugotovitev, da je stranka zvedela za nov dokaz šele po pravnomočnem zaključku prejšnjega postopka, ne vsebuje nujno tudi ugotovitve, da ni imela možnosti zvedeti zanj in ga predlagati že v prejšnjem postopku. Zato ni v danem primeru nobenega nasprotja med razlogi, s katerimi je sodišče utemeljilo stališče o pravočasnosti vložitve predloga za obnovo postopka, in razlogi za zavrnitev predloga za obnovo spričo negativnega rezultata v smeri prej navedene subsidiarnosti opravljenega preizkusa po drugem odstavku 422. člena ZPP/77, saj ti razlogi niso nujno posledično soodvisni in konvergentni. Uveljavljana procesna kršitev iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP/77 v zvezi s 37. členom ZNP torej ni podana.

Predlagatelj pa neutemeljeno graja tudi sklep sodišč prve in druge stopnje o tem, da je opustitev predloga za zaslišanje v predlogu za obnovo postopka naštetih prič že v prejšnjem postopku pripisati izključno njegovi krivdi (ovira za dovolitev obnove iz drugega odstavka 422. člena ZPP/77). Te svoje krivde se predlagatelj ne more razbremeniti s trditvijo, da ni bil dolžan prebrati sklepa z dne 4.12.1995 v tistih delih obrazložitve, ki se nanj niso nanašali, saj je bilo s tem (skupnim) sklepom ugodeno vsem predlogom za denacionalizacijo (razen predlagateljevemu) prav na podlagi izpovedb petih izmed šestih v predlogu za obnovo postopka naštetih prič, katerih imena in izpovedbe so bile povzete v navedenem sklepu. Za ravnanje predlagatelja, ki zaslišanja teh prič ni predlagal v za odločanje o njegovem predlogu za denacionalizacijo tedaj še odprtem in šele 6.7.1999 (brez pritožbe) pravnomočno zaključenem postopku, ni v dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje nobenega razumnega opravičila, medtem ko je bil šesta priča iz predloga za obnovo postopka (B. J.) po predlagateljevih lastnih trditvah itak že od vsega začetka pobudnik v predlagateljevem interesu vodenega denacionalizacijskega postopka. S tem v zvezi je neupoštevna tudi revizijska trditev predlagatelja, da je sklep sodišča z dne 4.12.1995 takoj po prejemu odnesel svojemu pooblaščencu - odvetniku, saj takšno ravnanje ostaja še vedno izključno v sferi predlagateljevega ravnanja in ga ne more razbremeniti krivde v pomenu določbe drugega odstavka 422. člena ZPP/77. Ker se tako izkaže, da obrazloženo uveljavljani revizijski razlogi niso podani in ker velja enako glede po uradni dolžnosti upoštevnih revizijskih razlogov (386. člen ZPP/77), je bilo treba revizijo na podlagi 393. člena v zvezi s četrtim odstavkom 400. člena ZPP/77 in v zvezi s 37. členom ZNP kot neutemeljeno zavrniti.

Odločitev o stroških revizijskega postopka druge nasprotne udeleženke v zvezi z njenim odgovorom na revizijo temelji na določbi prvega odstavka 35. člena ZNP v zvezi z 71. členom Zakona o denacionalizaciji, medtem ko je odločanje o predlagateljevih stroških revizijskega postopka odpadlo, saj ti niso bili priglašeni.