Jedro

Iz uradnega zaznamka izhaja, da je dolžnica osebno v pisarni, dne 20.8.2004, ugovor podpisala. Dolžnica je torej ugovor ustrezno popravila, zato je sklep o zavrženju njenega ugovora v nasprotju s podatki v spisu in tako nezakonit. L.K. in B. K. se dedovanju nista odpovedala, temveč sta se k dedovanju priglasila, svoja dedna deleža pa odstopila K.A. Takšno izjavo je po zakonu šteti za sprejem dediščine oz. dednega deleža in za sočasni odstop dednega deleža sodediču. Zapustnikovih upnikov se odstop dednega deleža ne tiče, ker pri njem niso sodelovali. Zato njim še nadalje odgovarjata tudi sodediča, torej L.K. in B.K., solidarno s sodedičem – pridobiteljem, torej K.A.

Izrek

Pritožbi zoper sklep z dne 4.12.2009 se ugodi in sklep razveljavi.

Pritožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Pritožba zoper sklep z dne 28.1.2010 se zavrne in sklep v izpodbijanem delu (2. točki izreka), potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom z dne 4.12.2009, je sodišče prve stopnje ugovor dolžnice D.Š, zavrglo, ker dolžnica ugovora ni dopolnila s svojim podpisom.

Zoper sklep je dolžnica vložila pravočasno pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da ji je bil sklep sodišča z dne 21.5.2004, s katerim ji je naložilo, da ugovor popravi tako, da ga podpiše, vročen 20.8.2004. Dolžnica je ugovor popravila s podpisom osebno v pisarni vpisnika na dan, ko je sklep prejela, torej 20.8.2004. To izhaja tudi iz uradnega zaznamka pod list. št. 216. Z izpodbijanim sklepom z dne 28.1.2010, je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi, opr. št. I 17659/1999 z dne 14.9.1999, zoper dolžnika S.K. prekine z dnem 13.2.2001 (1. točka izreka); da se izvršba nadaljuje zoper dediče: L.K., K.A. in B.K., do višine podedovanega premoženja po pok. dolžniku S.K. (2. točka izreka).

Zoper sklep je L.K. vložila pravočasno pritožbo in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni v skladu s pritožbenimi navedbami. Navaja, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da iz sklepa o dedovanju po pok. S.K., opr. št. II D 276/2001 z dne 18.2.2002, izhaja, da sta ona in B.K. svoja dedna deleža odstopila K.A., ki je tako podedovala celotno zapuščino.

Pritožba zoper sklep z dne 4.12.2009 je utemeljena, pritožba zoper sklep z dne 28.1.2010, ni utemeljena.

K pritožbi zoper sklep z dne 4.12.2009: Po vpogledu v spis, pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožbene navedbe dolžnice D.Š., držijo. Sklep z dne 21.5.2004, s katerim je sodišče naložilo, da dolžnica ugovor popravi tako, da ga podpiše, je bil dolžnici vročen dne 20.8.2004. Iz uradnega zaznamka na list. št. 283 oz. redni št. 216 spisa (zvezek IV), izhaja, da je dolžnica osebno v pisarni, dne 20.8.2004, ugovor podpisala. Dolžnica je torej ugovor ustrezno popravila, zato je sklep o zavrženju njenega ugovora v nasprotju s podatki v spisu in tako nezakonit. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

Pritožnica sama nosi stroške pritožbenega postopka, saj ne gre za izvršilne stroške, ki bi ji jih neutemeljeno povzročil upnik (6. odstavek 38. člena ZIZ).

K pritožbi zoper sklep z dne 28.1.2010: Po strankini smrti se prekinjeni postopek nadaljuje zoper njegove dediče (208. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dediči namreč odgovarjajo za zapustnikove dolgove v skladu z omejitvijo iz 1. odstavka 142. člena Zakona o dedovanju – ZD, torej do višine vrednosti podedovanega premoženja. Iz sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II D 276/2001 z dne 18.12.2002, je razvidno, da so po pok. dolžniku S.K. dedovali L.K., K.A. in B.K., kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. L.K. in B. K. se dedovanju nista odpovedala, temveč sta se k dedovanju priglasila, svoja dedna deleža pa odstopila K.A. Takšno izjavo je po zakonu šteti za sprejem dediščine oz. dednega deleža in za sočasni odstop dednega deleža sodediču (2. odstavek 136. člena ZD). Zapustnikovih upnikov se odstop dednega deleža ne tiče, ker pri njem niso sodelovali. Zato njim še nadalje odgovarjata tudi sodediča, torej L.K. in B.K., solidarno s sodedičem – pridobiteljem, torej K.A. Pritožba L.K. je neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).