Jedro

Sklad, ki je po zakonu prenehal biti pravna oseba in ni več nosilec pravic in obveznosti, ne more biti stranka v upravnem postopku, oz. v postopku pri SDK.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba tožene stranke Službe družbenega knjigovodstva Republike Slovenije, Centrale Ljubljana št. 710-54/92-III/1-SJ z dne 15.2.1993 se odpravi.

Obrazložitev

Služba družbenega knjigovodstva v RS, Podružnica Ljubljana je z odločbo št. 30/69/92-06/17 z dne 15.5.1992 naložila Skladu skupnih rezerv gospodarstva Slovenije, da v svojem knjigovodstvu poveča terjatve za dolgoročne kredite v skupnem znesku 106.409,20 Sit ter za toliko poveča doseženi dohodek ter ga razporedi na obveznosti do združevalcev rezerv; da poveča nabavno vrednost osnovnih sredstev za 13.178.797,10 Sit in popravek vrednosti osnovnih sredstev za 620.265,00 Sit, za razliko pa poveča združena sredstva na kontu rezerv, hkrati stornira terjatve do Republike Slovenije v znesku 30.405.699,00Sit in za isti znesek stornira obveznosti do združevalcev ter da poveča vrednostne papirje in dolgoročno združena sredstva za 5.454.800.00 Sit in za isti znesek zmanjša dolgoročne terjatve.

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo priznala Skladu skupnih rezerv gospodarstva Slovenije položaj upravičene stranke in je delno ugodila njegovi pritožbi tako, da je v prvostopni odločbi odpravila izrek v tč I/1 in 2, izrek v tč I/3 pa deloma odpravila in deloma spremenila. Ugotovila je, da je bil zoper Sklad skupnih rezerv gospodarstva Slovenije uveden postopek kontrole finančno materialnega poslovanja za leto 1991 in do 29.2. 1992, zato je treba Sladu priznati lastnost stranke v postopku. Podrobno je obrazložila svojo meritorno odločitev.

Tožeča stranka se v tožbi sklicuje na zakon o prenehanju veljavnosti zakona o skladih skupnih rezerv in o prenehanju delovanja skladov skupnih rezerv, po katerem skladi prenehajo kot pravne osebe z dnem, ko je dano soglasje k letnemu obračunu za leto l99l. Vlada Republike Slovenije je na svoji 164. seji dne 9.4.1992 sprejela sklep št. 400-06/91-18/4-8 o soglasju k letnemu obračunu Sklada za leto 1991. Sklep je začel veljati takoj. Od trenutka, ko je Sklad prenehal kot pravna oseba, ni mogel več imeti lastnosti stranke v postopku. Tožena stranka bi morala upoštevati, da je pravni naslednik Sklada tožeča stranka in bi morala njej izdati odločbo. S podrobnimi navedbami tudi vsebinsko izpodbija odločbo tožene stranke in predlaga, da sodišče odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo zastopa stališče, da je sklad ohranil sposobnost nastopati kot stranka v postopku tudi na pritožbeni stopnji, ker se je odločalo o njegovih pravicah in pravnih koristih.

Tožba je utemeljena.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je Vlada Republike Slovenije na 164. seji dne 9.4.1992 sprejela sklep št. 400-06/91-18/4-8 o soglasju k letnemu obračunu Sklada za leto 1991. Enako je tožeča stranka navajala že v vlogi z dne 12.11.1992, kjer je dodala še, da je bil Skladu ukinjen žiro račun dne 17.4.1992 ter da je bil istega dne podpisan primopredajni zapisnik z Ministrstvom za finance o izročitvi oziroma prevzemu sredstev, terjatev, obveznosti in dokumentacije Sklada. Te trditve so pomembne glede na določbo 2. odst. 2. čl. Zakona o prenehanju veljavnosti zakona o skladih skupnih rezerv in o prenehanju delovanja skladov skupnih rezerv (Ur.l. RS št. 30/91), po kateri preneha sklad kot pravna oseba z dnem, ko je k obračunu za leto 1991 dano soglasje. Po 1. odst. 2. čl. sklad preneha delovati 29.2.1992, po 3.čl. pa prevzame sredstva, pravice, obveznosti in dokumentacijo Republika Slovenija.

O okoliščinah, na katere se nanašajo navedene trditve tožeče stranke, tožena stranka v izpodbijani odločbi ni zavzela stališča. Te okoliščine pa so pomembne za ugotovitev, ali ima lahko Sklad skupnih rezerv gospodarstva Slovenije še lastnost stranke v postopku, ki je tekel pri toženi stranki. Če je Vlada Republike Slovenije dala soglasje k obračunu Sklada za leto 1991, je z dnem soglasja Sklad prenehal kot pravna oseba, njegove pravice in obveznosti pa je prevzela Republika Slovenija. V tem primeru Sklad ni mogel biti več stranka v postopku niti po 1. niti po 2. odst. 50.čl zakona o splošnem upravnem postopku,ki se po 64. čl. zakona o službi družbenega knjigovodstva uporablja v postopku pred SDK. Pri tem je pomembno, da Sklad niti po 2. odst. 50. čl. zakona o splošnem upravnem postopku ne bi mogel biti več stranka, ker glede na 3. čl. zakona o prenehanju veljavnosti zakona o skladih skupnih rezerv njegove pravice in obveznosti prevzame Republika Slovenija, pa zato ni mogoče sprejeti stališča, da je Sklad nosilec pravic in obveznosti, o katerem se odloča v postopku.

Tožena stranka bo torej morala v nadaljnjem postopku ugotoviti, ali so trditve tožeče stranke o soglasju k obračunu Sklada za leto 1991 točne in bo morala glede na to presoditi, ali je bil sklad ob vložitvi pritožbe še lahko stranka v postopku. Če se bodo izkazale navedbe tožeče stranke za točne in če ob vložitvi pritožbe Sklad ni bil niti več pravna oseba niti nosilec pravic in obveznosti, o katerih se odloča v postopku, bo morala tožena stranka odločiti v skladu z 2. odst. 234. čl. zakona o splošnem upravnem postopku.

Sodišče je tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo na podlagi 2. odst. 42. čl. zakona o upravnih sporih v zvezi z 68. čl. zakona o skužbi družbenega knjigovodstva.