Jedro

V primeru, da je ugovor dolžnika obrazložen, pa je dolžno izvršilno sodišče v skladu z drugim odstavkom 62. člena ZIZ odločiti, kot je odločilo sodišče prve stopnje. Vse pritožbene trditve, s katerimi upnik zatrjuje in dokazuje svojo terjatev, pa za predmetni pritožbeni preizkus niso pravno relevantne, saj na zaključek o obrazloženosti dolžnikovega ugovora ne morejo vplivati. Obravnavalo jih bo pravdno sodišče v nadaljnjem kontradiktornem pravdnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi opr. št. VL 40197/2021 z dne 18. 6. 2021 (1. točka izreka) ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Velenju (2. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje upnik brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Izpostavlja, da pri samem postopku odločanja etažnih lastnikov ne sodeluje. Zatrjuje, da je iz ugovora razvidno, da dolžnik ni zadovoljen z delom upravnika stavbe, t.j. H. d.o.o., nikjer pa ne navaja, da bi upnik pri izvedbi del naredil morebitno napako, ki bi lahko bila podlaga za neplačilo. Poudarja, da dolžnik izvedbi del ni ugovarjal, prav tako ni pisno ugovarjal izstavljenemu računu. Predlaga ugoditev pritožbi ter potrditev sklepa o izvršbi.

3. V odgovoru na pritožbo dolžnik nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče se v celoti strinja z oceno sodišča prve stopnje, da je ugovor dolžnika obrazložen. Ugovor, s katerim dolžnik izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti, je namreč obrazložen, kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki imajo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična, in zanje predloži dokaze (drugi odstavek 53. člena ZIZ in drugi odstavek 61. člena ZIZ, ter načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, sprejeto na Občni seji dne 9. 12. 1999). Take trditve pa je dolžnik podal, saj je zatrjeval, da ga je izvajalec očitno zavajal glede potrebe po vgradnji novih vodomerov, ker so naknadno ugotovili, da se stari vodomeri dajo umeriti za relativno nizko ceno. Takšne ugovorne trditve pa so zadostile pravnemu standardu obrazloženosti ugovora, saj je pri razlagi določb o obrazloženosti ugovora v postopku izvršbe, začetem na podlagi verodostojne listine1, treba upoštevati uravnoteženost položaja strank2. 6. V primeru, da je ugovor dolžnika obrazložen, pa je dolžno izvršilno sodišče v skladu z drugim odstavkom 62. člena ZIZ odločiti, kot je odločilo sodišče prve stopnje. Vse pritožbene trditve, s katerimi upnik zatrjuje in dokazuje svojo terjatev, pa za predmetni pritožbeni preizkus niso pravno relevantne, saj na zaključek o obrazloženosti dolžnikovega ugovora ne morejo vplivati, zato jih sodišče druge stopnje ni presojalo (prvi odstavek 360. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ). Obravnavalo jih bo pravdno sodišče v nadaljnjem kontradiktornem pravdnem postopku.

7. Pritožbene trditve so neutemeljene, prav tako pa niso podane tiste kršitve, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo in izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Upniku v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni treba utemeljevati svoje terjatve, navede le dolžnikovo obveznost, prav tako mu ni treba priložiti verodostojne listine, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti na podlagi 41. člena ZIZ. 2 Primerjaj: sklep VS RS II Ips 24/2013 z dne 13. 3. 2014.