Jedro

Z začetkom postopka osebnega stečaja je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena glede razpolaganja s premoženjem, ki spada v stečajno maso (prvi in drugi odstavek 386. člena ZFPPIPP). V konkretnem postopku gre za terjatev, ki lahko vpliva na obseg stečajne mase. Upnik v predmetnem postopku zato nima pravdne sposobnosti (drugi odstavek 77. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pooblastilo za zastopanje (drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP) je kot njegov zakoniti zastopnik (prvi odstavek 78. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) pridobil stečajni upravitelj. Ker je ta izjavil, da ne vstopa v postopek in ne odobrava že opravljenih dejanj upnika, je prvostopenjsko sodišče utemeljeno iz razloga neobstoja procesne predpostavke zavrglo predlog za izvršbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za izvršbo.

2. Upnik v pravočasni pritožbi opozarja, da se je stečajna upraviteljica odpovedala vstopu v postopek, s katerim bi lahko povečala stečajno maso. Mnenja je, da se je z odpovedju vstopu v postopek odpovedala zastopanju. Trdi, da odpoved ne učinkuje glede drugega dolžnika. Po njegovi oceni razlogov za zavrženje predloga ni. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je temeljna predpostavka, da lahko opravlja v postopku stranka pravno učinkovita dejanja, da ima procesno sposobnost. Le stranka, ki je popolnoma poslovno sposobna, lahko sama opravlja procesna dejanja, kot je tudi vložitev predloga za izvršbo (prvi odstavek 77. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ). Stranko, ki nima procesne sposobnosti, zastopa zakoniti zastopnik (prvi odstavek 78. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), kar je za upnika kot stečajnega dolžnika v obravnavani zadevi stečajni upravitelj (drugi odstavek 245. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – v nadaljevanju ZFPPIPP).

5. Ker je upnik, ki nima procesne sposobnosti za vložitev obravnavanega predloga za izvršbo, navedeno procesno dejanje opravil sam, dejanje ne more imeti pravnega učinka, če ga ne odobri stečajni upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik. Ta se je v postopku, kot tudi sam upnik navaja v pritožbi, jasno izrekel, da vložitve predloga ne odobri, zaradi česar je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, da je predlog zaradi pomanjkanja pojasnjene procesne predpostavke zavrglo.

6. Iz katerih razlogov stečajni upravitelj ni vstopil v postopek in ali bo to dejanje pomenilo oškodovanje stečajne mase, je za sprejeto odločitev irelevantno. Izvršilno sodišče tega ne presoja. Relevantno za pritožbeno obravnavo je zgolj, da stečajni upravitelj ni podal soglasja. Dejanje procesno nesposobnega upnika je zato brez pravnega učinka.

7. Napačno si razlaga pritožnik, da se je stečajni upravitelj z odpovedjo vstopu odpovedal zastopanju stečajnega dolžnika. Za takšno razlago ni nikakršne zakonske podlage. Z začetkom postopka osebnega stečaja je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena glede razpolaganja s premoženjem, ki spada v stečajno maso (prvi in drugi odstavek 386. člena ZFPPIPP). Kot pritožnik navaja sam, gre v konkretnem postopku za terjatev, ki lahko vpliva na obseg stečajne mase. Upnik v predmetnem postopku zato nima pravdne sposobnosti (drugi odstavek 77. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pooblastilo za zastopanje (drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP) je kot njegov zakoniti zastopnik (prvi odstavek 78. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) pridobil stečajni upravitelj. Ker je ta izjavil, da ne vstopa v postopek in ne odobrava že opravljenih dejanj upnika, je prvostopenjsko sodišče utemeljeno iz razloga neobstoja procesne predpostavke zavrglo predlog za izvršbo.

8. Na pravilnost izpodbijane odločitve nima vpliva, da drugi dolžnik ni stranka stečajnega postopka. V obravnavani izvršilni zadevi je po pojasnjenem bistveno le, da upnik sam ne sme vložiti predloga za izvršbo, ampak v njegovem imenu le njegov zakoniti zastopnik, ki pa z vložitvijo ne soglaša. Kakšne posledice bo imelo navedeno ravnanje zakonitega zastopnika na drug (stečajni) postopek, pa za odločitev o zavrženju predloga v obravnavani zadevi nima pomena.

9. Ker sodišče druge stopnje tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Ker pritožbeni stroški niso bili priglašeni, je odločitev o njih odpadla (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).