Jedro

Toženki sodba na podlagi pripoznave ni bila vročena s fikcijo, temveč neposredno, osebno, kot izhaja iz vročilnice, ki se nahaja v spisu, torej je sleherno nadaljnje razpravljanje o kraju in načinu vročanja odveč.

Izrek

I. Pritožba zoper sodbo na podlagi pripoznave se zavrže. II. Toženka je dolžna tožnicam v roku 15 dni plačati 179,04 stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog toženke za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe na podlagi pripoznave Okrajnega sodišča v Radovljici z dne 30. 10. 2009, opr. št. P 90/2009, s katero je isto sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku tožnic in toženko obsodilo na plačilo denarnega zneska.

2. Toženka v pravočasni pritožbi zoper sklep navaja, da je sklep nezakonit, saj je listinsko dokazala, da je nizozemska državljanka in da ima prebivališče na Nizozemskem, kjer tudi dejansko živi. Fikcija vročitve po stališču Višjega sodišča nastane le, če je bila vročitev opravljena na naslovu strankinega dejanskega prebivališča (sklep opr. št. IV Cp 4725/2010), kar pa se v tem primeru ni zgodilo. Če Centralni register prebivalstva vodi napačno evidenco, to ni njen problem in ne more biti njej v škodo. Tudi tožnice so dobro vedele, da ne živi v Sloveniji in jim je njen naslov na Nizozemskem tudi znan. V primeru, da bi sodišče štelo, da je toženka dejansko prejela sodbo, naj se ta pritožba in predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti šteje tudi kot pritožba zoper sodbo zaradi bistvenih kršitev določb ZPP, in sicer 7. in 8. točke 339. člena.

3. Tožnice v odgovoru na pritožbo predlagajo zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa sodišča prve stopnje. Priglašajo tudi stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba zoper sklep ni utemeljena, pritožba zoper sodbo pa ni dovoljena.

5. Sodišče prve stopnje je toženki pravilno pojasnilo, da je sodbo na podlagi pripoznave na naslovu U., prejela, kar je razvidno iz podpisane povratnice (speta k list. št. 13 v spisu), ki je javna listina (prvi odstavek 224. člena ZPP) in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje/določa. Toženka niti ne trdi, da podpis na vročilnici ne bi bil njen, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da toženkin predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti ni utemeljen. Toženka se neutemeljeno sklicuje na sodno prakso, ki se nanaša na stališča o (ne)pravilnosti vročanja s t. i. fikcijo vročitve/nadomestno vročitvijo. V obravnavanem primeru toženki sodba na podlagi pripoznave ni bila vročena s fikcijo, temveč neposredno, osebno, kot izhaja iz vročilnice, ki se nahaja v spisu, torej je sleherno nadaljnje razpravljanje o kraju in načinu vročanja odveč. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo toženke zoper sklep zavrnilo in izpodbijani sklep v skladu z 2. točko 365. člena ZPP potrdilo.

6. Toženka je sodbo na podlagi pripoznave, kot izhaja iz razlogov v prejšnji točki obrazložitve, pravilno prejela 3. 11. 2009, v skladu s pravnim poukom pa bi jo lahko s pritožbo izpodbijala v roku 8 dni, kar pomeni, da je bil zadnji dan pritožbenega roka 11. 11. 2009. Toženka je pritožbo vložila (šele) 8. 9. 2011, torej očitno prepozno. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo toženke zoper sodbo na podlagi pripoznave v skladu s 1. točko 365. člena ZPP zavrglo.

7. Toženka mora v roku 15 dni na podlagi prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP tožnicam povrniti njihove stroške pritožbenega postopka v višini 179,04 EUR. Pritožbeno sodišče je tožnicam priznalo naslednje pritožbene stroške: nagrado za postopek po tar. št. 3210 z 20% DDV v višini 167,04 EUR ter pavšalni znesek za izdelavo in vročitev dokumentov listin po tar. št. 6000 z 20% DDV v višini 12,00 EUR.