Jedro

Tožnica je lastnica premoženja, ki se kot takšno upošteva pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči in katerega vrednost presega 13.780,00 EUR, kar izključuje njeno pravico do brezplačne pravne pomoči. Pri tožničinem solastnem deležu na nepremičnini niso vpisane nobene omejitve, zato v pravnem pogledu ni ovir za razpolaganje z njim, to je za obremenitev deleža ali njegovo prodajo. Pravilno in kot nesporno je ugotovljeno tudi, da ima sicer tožnica na naslovu te nepremičnine prijavljeno začasno prebivališče, vendar pa na tem naslovu dejansko ne prebiva.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnice, da se ji dodeli redna brezplačna pravna pomoč z dne 15. 2. 2013 za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči I. in II. stopnje v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani opr. št. V P 1876/2006, ter v izvršilnih postopkih zaradi dolgov pokojnega moža ter kot oprostitev plačila stroškov postopka.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe sledi, da je pristojni organ na podlagi listinskih dokazil, ki jih je tožnica priložila prošnji za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP), ter listin, ki jih je pridobil uradoma, ugotovil, da premoženje tožnice presega višino mejnega zneska 13 780,00 EUR, kar po določbi petega odstavka 4. člena Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (v nadaljevanju ZDIU12) izključuje njeno pravico do BPP. Iz podatkov GURS namreč izhaja, da je tožnica do 2/5 lastnica nepremičnine (št. stavbe ..., št. dela stavbe ..., k.o. A.), ki v naravi predstavlja stanovanje na naslovu ..., kjer tožnica ne živi, čeprav ima na naslovu prijavljeno začasno bivališče, ter da tržna vrednost nepremičnine znaša 109 417,00 EUR, od tega tožničinega lastniškega deleža 43 766,80 EUR. Iz podatkov Zemljiške knjige sledi, da na nepremičnini ni vknjižena nobena pravica ali pravno dejstvo, ki omejuje lastninsko pravico na nepremičnini, zato tožnica lahko z njo razpolaga v pravnem prometu. Takšno odločitev pa je potrdilo tudi že Upravno sodišče v sodbi I U 817/2012 z dne 13. 6. 2012, s katero je pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo. In ker torej tožnica z vrednostjo navedenega nepremičnega premoženja presega mejo za odobritev BPP, se pristojni organ v presojo vrednosti ostalega premoženja in dohodkov tožnice ni spuščal. Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in navaja, da nujno potrebuje odvetnika, ki jo bo zastopal in branil ter na ta način zaščitil in uveljavil njene pravice v sodnih postopkih. Delež do 2/5 stanovanja na naslovu ... je njena edina lastnina in je manj, kot ima dohodkov oziroma premoženja njen solastnik oziroma sodedič. Njega v sodnih postopkih zastopa odvetnica, medtem ko tožnici nihče ne pomaga, čeprav ima minimalna sredstva za preživetje. Zato potrebuje enako varstvo pravic, ki ji ga zagotavlja 22. člen Ustave, in s tem stalnega odvetnika, ki bi ji svetoval in šel z njo na sodišče ter obenem razumel njen težak položaj in stisko. Kolikor zakon o BPP tega ne dopušča, je napaka v zakonu, saj sta Ustava in njen 22. člen nad zakonom. Zato naj ji naslovno sodišče (na podlagi ustavnih določb) dodeli odvetnika, ki ji bo pomagal. V nasprotnem primeru so ogrožene njene pravice iz 14., 15., 17., 18., 21., 25., 33., 34., 36. in 50. člena Ustave. Dediščino, za katero se poteguje v sodnih postopkih, nujno potrebuje, ker ima plombo na 2/5 in če se da njen delež na dražbo, ji ostane manj kot 7 000,00 EUR, s tem pa ne bo mogla poravnati dolgovanih zneskov. Svojih 2/5 pa ne more prodati, ker ni kupca, tožnica pa rabi odvetnika takoj, zato prosi, da se izdana odločba popravi ter se ji dodeli BPP in s tem spoštuje 22. člen Ustave.

Tožena stranka je na poziv sodišča posredovala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi ni sporno, da je tožnica lastnica dela stavbe št. ... v stavbi št. ... k.o. A., da je vrednost njenega deleža 43 766,80 EUR, da v omenjeni nepremičnini ne živi in da gre torej za njeno premoženje, ki se kot takšno upošteva pri odločanju o dodelitvi BPP in katerega vrednost presega 13.780,00 EUR. Razpolaga torej s premoženjem, ki izključuje njeno pravico do BPP. Na podlagi prvega odstavka 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih v zvezi s petim odstavkom 4. člena ZDIU12 se namreč brezplačna pravna pomoč v letu 2012 ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva po določbah Zakona o socialno-varstvenih prejemkih in ki dosega ali presega 13 780,00 EUR. Zato je pravilno odločeno, da tožnica zaradi vrednosti svojega premoženja ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP ter pri tem pravilno upoštevana citirana pravna podlaga. Sodišče razlogov prve stopnje zato ne ponavlja, temveč se nanje sklicuje.

V zadevi je bilo na podlagi listin, ki so v spisih, tudi pravilno ugotovljeno, da v Zemljiški knjigi pri tožničinem solastnem deležu niso vpisane nobene omejitve. Drugačne tožbene navedbe so v nasprotju s podatki spisov oziroma evidenc, ki jih vodijo pristojni organi. Zato v pravnem pogledu ni ovir za razpolaganje tožnice z deležem, ki ga ima na nepremičnini, kar pomeni, da ni ovire za obremenitev deleža ali njegovo prodajo. Pravilno in kot nesporno je ugotovljeno tudi, da ima tožnica na naslovu ... prijavljeno začasno prebivališče in da na tem naslovu dejansko ne prebiva. Ostale okoliščine, ki jih tožnica navaja v tožbi in ki naj bi ji preprečevale uporabo nepremičnine oziroma razpolaganje z njo, pa z ozirom na njen nesporni lastniški delež in citirano zakonsko ureditev na odločitev ne morejo vplivati. Kršitev solastninske pravice je okoliščina, ki se obravnava v civilnem sodnem postopku in ne vpliva na imetništvo deleža v solastnini. Glede na povedano pa sodišče tudi ni zasledilo kršitev ustavnih pravic, ki se zatrjujejo v tožbi.

Ker je torej po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Ker ključne dejanske okoliščine niso sporne, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnave.