Jedro

Če bi ločitvena pravica tožene stranke (upnika) prenehala, bi prenehal tudi pravni interes tožeče stranke za izpodbijanje pravnega dejanja, na podlagi katerega je ločitvena pravica nastala. S potekom roka za prijavo ločitvene pravice, bi tožeča stranka (stečajni dolžnik) dosegla enako posledico kot bi nastala z uspešno uveljavitvijo izpodbojnega zahtevka, to je prenehanje ločitvene pravice. Če sta terjatev in ločitvena pravica pravočasno prijavljeni v stečajnem postopku, je zato pravno dejanje na podlagi katerega je ločitvena pravica nastala, dovoljeno izpodbijati samo, če je ločitvena pravica v stečajnem postopku prerekana. Izpodbojni zahtevek lahko v tem primeru uveljavlja samo tisti, ki je prerekal ločitveno pravico (tretji odstavek 276. člena ZFPPIPP).

Če je ločitvena pravica nastala z vpisom v zemljiško knjigo, mora tisti, ki je ločitveno pravico prerekal, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti izbrisno tožbo, s katero uveljavlja izpodbojni in izbrisni zahtevek (drugi odstavek 277. člena v zvezi s 1. točko drugega odstavka 308. člena in tretjim odstavkom 275. člena ZFPPIPP). Če tisti, ki je prerekal ločitveno pravico v enomesečnem roku ne vloži tožbe z ustreznim tožbenim zahtevkom, prerekana ločitvena pravica postane priznana (četrti odstavek 308. člena ZFPPIPP).

Zahtevek za izpodbijanje pravnih dejanj ima značilnosti oblikovalnega zahtevka, zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja zemljiškoknjižnih vpisov pa ima značilnosti povračilnega (kondikcijskega zahtevka) zahtevka. Pravilne so pritožbene navedbe, da posebnega ugotovitvenega zahtevka o neobstoju ločitvene pravice v primeru, ko tožeča stranka s tožbo izpodbija ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo in uveljavlja (oblikovalni) zahtevek na razveljavitev zavezovalnega pravnega posla in kondikcijski (povračilni) zahtevek na izbris hipoteke v skladu s 275. členom ZFPPIPP, ni treba posebej uveljavljati, saj je ugotovitev o neobstoju prerekane ločitvene pravice smiselno izčrpana z uveljavljanjem oblikovalnega in dajatvenega zahtevka.. Tožbo za ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja mora tisti, ki je prerekal ločitveno pravico vložiti v drugih primerih, ko ločitvena pravica ni prerekana, ker je bila pridobljena z izpodbojnim dejanjem (1. in 2. točka drugega odstavka 308. člena ZFPPIPP).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev zastavne pogodbe z dne 10.3.2014 in dodatka k zastavni pogodbi z dne 3. 10. 2014, ki sta jo sklenila tožeča stranka in tožena stranka, s katerima je stečajni dolžnik dovolil vknjižbo hipoteke upnika (tožene stranke) do dolžnika Mestna Občina ... v višini 127.993,90 EUR, ki zapade v plačilo na odpoklic, na solastnem deležu tožeče stranke do 73/500 in deležu do 11/250 nepremičnin ID znak 1-14, ID znak 1-15, ID znak 1-16, ID znak 1-17, ID znak 1-18, ID znak 1-19, ID znak 1-21, ID znak 1-22, ID znak 1-23, ID znak 1-24, ID znak 1-41, ID znak 1-78, ID znak 1-86, ID znak 1-87, ID znak 1-88, ID znak 1-89 in ID znak 1-102 (točka I izreka). Zavrnilo je še zahtevek, da se zaradi vzpostavitve stanja zemljiškoknjižnih vpisov, kot je bilo pred vknjižbo navedene hipoteke na solastnem deležu tožeče stranke do 73/500 in deležu do 11/250 pri nepremičninah s prej navedenimi ID znaki izbriše hipoteka tožene stranke v višini 127.993,90 EUR (točka II izreka). Tožeči stranki je naložilo, da mora toženi stranki povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 2.550,72 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne od dne vročitve sodbe sodišča prve stopnje dalje do plačila (točka III izreka).

2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da med strankama ni sporno, da je bila v korist tožene stranke na podlagi zastavne pogodbe z dne 10. 3. 2014 in dodatka z dne 3. 10. 2014 v zemljiško knjigo vpisana hipoteka za zavarovanje pogojne terjatve tožeče stranke v višini 127.993,00 EUR. Tožena stranka je kot upnica v stečajnem postopku nad tožečo stranko, ki je bil začet 12. 2. 2015 prijavila pogojno terjatev v višini 127.993,00 EUR in ločitveno pravico. Pogojna terjatev je bila toženi stranki priznana, ločitvena pravica pa prerekana. Stečajni upravitelj je bil s sklepom o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic dne 3. 9. 2015 napoten, da po enem mesecu po objavi sklepa, ki je bil objavljen dne 4. 9. 2015 vloži tožbo za ugotovitev neobstoja ločitvene pravice.

3. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker tožeča stranka poleg izpodbojnega zahtevka na razveljavitev zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla ter izbrisne tožbe ni uveljavljala hkrati ugotovitve neobstoja prerekane ločitvene pravice. Po presoji prvostopenjskega sodišča je pomanjkljivost neodpravljiva, ker bi moral biti zahtevek za ugotovitev neobstoja sporne ločitvene pravice postavljen najkasneje do 16. 9. 2015. 4. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, naj pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi in toženi stranki naloži v plačilo vse pravdne stroške vključno s pritožbo, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.

V pritožbi tožeča stranka navaja, da je tožbo vložila 10. 8. 2015, še pred izdajo sklepa o preizkusu terjatev. Zato zahtevka, s katerim bi uveljavljala ugotovitev neobstoja prerekane ločitvene pravice takrat ni mogla postaviti poleg izpodbojnega zahtevka. Tožbeni zahtevek je bil pravilno postavljen v skladu s prvim do tretjim odstavkom 275. člena ZFPPIPP. Citirani člen pa ne prepoveduje upravitelju, da bi izpodbojno tožbo vložil že pred objavo sklepa o preizkusu terjatev. Zakon zgolj navaja, da je izpodbojni zahtevek dovoljeno uveljaviti samo, če je terjatev ali ločitvena ali izločitvena pravica prerekana v skladu s pravili tega zakona o preizkusu terjatev oziroma ločitvenih ali izločitvenih pravic. Že samo prerekanje upravitelju daje procesno legitimacijo za vložitev tožbe v skladu z 275. členom ZFPPIPP.

Stališče sodišča prve stopnje, da bi dolžnik moral poleg izpodbojnega zahtevka uveljavljati hkrati tudi ugotovitev neobstoja prerekane ločitvene pravice, je materialnopravno zmotno. Šesti odstavek 275. člena ZFPPIPP izrecno določa, da če je bil v primeru iz petega odstavka 275.člena ZFPPIPP tisti, ki je prerekal terjatev ali ločitveno ali izločitveno pravico napoten na pravdo, mora hkrati v istem postopku uveljavljati tudi izpodbojni zahtevek. Glede na navedeno šesti odstavek 275. člena ZFPPIPP smiselno predvideva, da je lahko izpodbojna tožba vložena že pred objavo sklepa o preizkusu terjatev. ZFPPIPP pa v primeru že vložene izpodbojne tožbe nikjer ne zahteva naknadne spremembe izpodbojne tožbe v smislu postavitve zahtevka za ugotovitev neobstoja sporne ločitvene pravice. Ker že po splošnem pravilu velja, da vsak dajatveni zahtevek vsebuje tudi ugotovitvenega, je treba ob smiselni uporabi drugega odstavka 306. člena ZFPPIPP v zvezi s četrtim odstavkom 301. člena ZFPPIPP, tožbeni zahtevek tožeče stranke na izpodbijanje zastavne pogodbe in izbris hipoteke razumeti tako, da vsebuje tudi ugotovitveni zahtevek glede neobstoja prerekane ločitvene pravice.

5. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

6. Pritožba je utemeljena.

7. Način in vsebina uveljavitve izpodbojnega zahtevka sta določena v 275. členu ZFPPIPP. Peti odstavek 275. člena ZFPPIPP v zvezi z izpodbojnimi dejanji določa, da če oseba, v korist katere je bilo opravljeno dejanje iz 271. člena tega zakona, s prijavo v stečajnem postopku uveljavlja svojo terjatev ali ločitveno ali izločitveno pravico, ki jo je pridobila s tem dejanjem, je izpodbojni zahtevek glede tega dejanja dovoljeno uveljaviti samo, če je ta terjatev ali izločitvena pravica prerekana v skladu s pravili tega zakona o preizkusu terjatev ali ločitvenih in izločitvenih pravic. Šesti odstavek citiranega člena pa določa, da če je bil v primeru iz petega odstavka 275. člena ZFPPIPP tisti, ki je prerekal terjatev ali ločitveno ali izločitveno pravico napoten, da v pravdnem postopku uveljavi zahtevek za ugotovitev neobstoja te terjatve ali ločitvene ali izločitvene pravice, mora hkrati s tem zahtevkom v istem postopku uveljavljati tudi izpodbojni zahtevek v skladu z drugim ali tretjim odstavkom tega člena.

8. V obravnavanem primeru je tožena stranka v stečajnem postopku nad tožečo stranko prijavila svojo terjatev in ločitveno pravico na podlagi sklenjene zastavne pogodbe in vknjižbe v zemljiško knjigo. Če tega tožena stranka ne bi storila, bi njena ločitvena pravica in terjatev prenehala (peti odstavek 298. člena ZFPPIPP).

9. Če bi ločitvena pravica tožene stranke (upnika) prenehala, pa bi prenehal tudi pravni interes tožeče stranke za izpodbijanje pravnega dejanja, na podlagi katerega je ločitvena pravica nastala. S potekom roka za prijavo ločitvene pravice, bi tožeča stranka (stečajni dolžnik) dosegla enako posledico kot bi nastala z uspešno uveljavitvijo izpodbojnega zahtevka, to je prenehanje ločitvene pravice. Če sta terjatev in ločitvena pravica pravočasno prijavljeni v stečajnem postopku, je zato pravno dejanje na podlagi katerega je ločitvena pravica nastala, dovoljeno izpodbijati samo, če je ločitvena pravica v stečajnem postopku prerekana. Izpodbojni zahtevek lahko v tem primeru uveljavlja samo tisti, ki je prerekal ločitveno pravico (tretji odstavek 276. člena ZPP).

10. Če je ločitvena pravica nastala z vpisom v zemljiško knjigo, mora tisti, ki je ločitveno pravico prerekal, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti izbrisno tožbo, s katero uveljavlja izpodbojni in izbrisni zahtevek (drugi odstavek 277. člena v zvezi s 1. točko drugega odstavka 308. člena in tretjim odstavkom 275. člena ZFPPIPP). Če tisti, ki je prerekal ločitveno pravico v enomesečnem roku ne vloži tožbe z ustreznim tožbenim zahtevkom, prerekana ločitvena pravica postane priznana (četrti odstavek 308. člena ZFPPIPP).

11. Ker je bila v obravnavanem primeru na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, ki je bilo izstavljeno na podlagi izpodbojne pogodbe že opravljena vknjižba pridobitve zastavne pravice tožene stranke, je treba izpodbojni zahtevek uveljavljati z izbrisno tožbo v skladu s 1. točko drugega odstavka 243. člena ZZK-1 (tretji odstavek 275. člena ZFPPIPP).

12. Zahtevek za izpodbijanje pravnih dejanj ima značilnosti oblikovalnega zahtevka, zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja zemljiškoknjižnih vpisov pa ima značilnosti povračilnega (kondikcijskega zahtevka) zahtevka.(1) Pravilne so pritožbene navedbe, da posebnega ugotovitvenega zahtevka o neobstoju ločitvene pravice v primeru, ko tožeča stranka s tožbo izpodbija ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo in uveljavlja (oblikovalni) zahtevek na razveljavitev zavezovalnega pravnega posla in kondikcijski (povračilni) zahtevek na izbris hipoteke v skladu s 275. členom ZFPPIPP, ni treba posebej uveljavljati, saj je ugotovitev o neobstoju prerekane ločitvene pravice smiselno izčrpana z uveljavljanjem oblikovalnega in dajatvenega zahtevka.. Tožbo za ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja mora tisti, ki je prerekal ločitveno pravico vložiti v drugih primerih, ko ločitvena pravica ni prerekana, ker je bila pridobljena z izpodbojnim dejanjem (1. in 2. točka drugega odstavka 308. člena ZFPPIPP).

13. Tožbo po drugem odstavku 308. člena ZFPPIPP mora tisti, ki je prerekal ločitveno pravico vložiti v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev. V obravnavanem primeru je upravitelj tožbo na izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika vložil že prej, dne 11. 8. 2015. Utemeljene so pritožbene navedbe, da zgolj zato, ker je bila tožba z zahtevkom za izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika vložena še pred izdajo sklepa o preizkusu terjatev in napotitvijo upravitelja na pravdo (dne 3. 9. 2015), to ne pomeni, da bi bilo treba zaradi preuranjenosti vložitve tožbe zavrniti tožbeni zahtevek.

14. Prvi odstavek 311. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP določa, da sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev, če je ta zapadla do konca glavne obravnave. Pri odločitvi o tožbenem zahtevku sodišče upošteva dejansko stanje na dan zaključka glavne obravnave. Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje, je na dan zaključka glavne obravnave 9. 9. 2016 že bil izdan sklep o preizkusu ločitvenih pravic in je bil izdan sklep o napotitvi upravitelja na pravdo (3. 9. 2016). S tem so bile izpolnjene predpostavke za meritorno odločitev o tožbenem zahtevku za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj na podlagi katerih je nastala prerekana ločitvena pravica in povračilnem zahtevku.

15. Ker je bilo v obravnavani zadevi zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera, samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjenih pomanjkljivosti, je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).

Op. št. (1): Nina Plavšak, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Razširjena uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2008, str. 214.