Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Začetek stečajnega postopka je ovira za posamezne zemljiškoknjižne vpise. 2. odstavek 94. člena ZZK-1 taksativno določa, kateri vpisi niso dovoljeni v primeru začetka stečajnega postopka proti stečajnemu dolžniku, med katere pa ne sodi zaznamba izvršbe. Zaznamba izvršbe se tako lahko dovoli kljub začetku stečajnega postopka, saj takšen vpis izrecno ni prepovedan po določbi 2. odstavka 94. člena ZZK-1.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Izbriše se zaznamba nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.
III. Pritožnica nosi sama stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani 0002 In 2003/00923 z dne 21. 11. 2003, ki je bil izdan na predlog upnika zoper d. V.L., opravilo zaznambo izvršbe v korist upnika, ki učinkuje od trenutka od katerega učinkuje vknjižba hipoteke pod Dn. št. 11849/98 z dne 2. 7. 1998 dalje, pri nepremičnini parc. št. 885/2, vpisani v vl. št. 705, last družbe M. – v stečaju do 1/1. 2. Družba M – v stečaju vlaga pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga višjemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zavrne vpis zaznambe izvršbe v korist upnika ter hkrati dovoli izbris morebitnih vpisov opravljenih na podlagi izpodbijanega sklepa in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa. Zoper družbo M. v stečaju je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. St 211/2003 (sedaj St 1034/2008) z dnem 13. 6. 2003 začet stečajni postopek. Upnik – v stečajnem postopku zoper družbo M. v stečaju ni prijavila pravice do ločenega poplačila. Začetek stečajnega postopka je ovira za vpis zaznambe sklepa o izvršbi v korist upnika. Zaradi začetka stečaja zaznamba sklepa o izvršbi, ki ga je izvršilno sodišče sprejelo po začetku stečaja, ne more učinkovati proti zemljiškoknjižnemu lastniku družbi M v stečaju.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Zemljiškoknjižno sodišče je dovolilo vpis zaznambe izvršbe v korist upnika na nepremičnini v lasti družbe M. v stečaju zoper dolžnika V.L. po uradni dolžnosti, saj je od izvršilnega sodišča prejelo obvestilo, da je dovolilo izvršbo na nepremičnino pritožnice. Sklep o izvršbi je bil izdan na predlog upnika, v čigar korist je bila že vknjižena hipoteka (od 2. 7. 1998), zato je prvo sodišče odločilo, da učinkuje zaznamba izvršbe že od trenutka, od katerega učinkuje vknjižba te hipoteke. Zemljiškoknjižno sodišče je zato na podlagi tretjega odstavka 87. člena ZZK-1 s tem, ko je dovolilo zaznambo izvršbe tudi odločilo, da zaznamba izvršbe učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje vknjižba hipoteke.
5. Začetek stečajnega postopka je ovira za posamezne zemljiškoknjižne vpise. Drugi odstavek 94. člena ZZK-1 taksativno določa, kateri vpisi niso dovoljeni v primeru začetka stečajnega postopka proti stečajnemu dolžniku, med katere pa ne sodi zaznamba izvršbe. Zaznamba izvršbe se tako lahko dovoli kljub začetku stečajnega postopka, saj takšen vpis izrecno ni prepovedan po določbi drugega odstavka 94. člena ZZK-1. Sodišče prve stopnje je opravilo predhodni preizkus zemljiškoknjižnega predloga (146. člen ZZK-1) ter preverilo pogoje za dovolitev vpisa v skladu s 148. členom ZZK-1 ter pravilno na podlagi uradne dolžnosti vpisalo zaznambo izvršbe v korist upnika ter odločilo, da učinkuje zaznamba izvršbe od trenutka, od katerega učinkuje vknjižba hipoteke z dne 2. 7. 1998 (86. in tretji odstavek 87. člena ZZK-1). Vprašanje dopustnosti oziroma nedopustnosti izvršbe, dolžnosti upnika, da v stečajnem postopku prijavi svojo pravico do ločenega plačila niso predmet odločanja v zemljiškoknjižnem postopku, zato so v tem delu pritožbene navedbe neutemeljene.
6. Drugi odstavek 94. člena ZZK-1 taksativno našteva vrste vpisov, ki zaradi učinkov začetka stečajnega postopka niso dovoljeni, med njimi pa ni omenjena zaznamba izvršbe. Tudi v opisu 5. točke citiranega odstavka, ki določa prepoved zaznambe drugih pravnih dejstev iz 10. točke 22. člena ZZK-1, ni zajeta zaznamba izvršbe, saj je le-ta urejena v 6. točki 22. člena ZZK-1. Če bi zakonodajalec imel namen, da se določilo drugega odstavka 24. člena ZZK-1 oziroma njegova 5. točka nanaša tudi na zaznambo izvršbe, bi se poleg 10. točke izrecno skliceval tudi na 6. točko 22. člena ZZK-1 (primerjaj sklep Višjega sodišča v Celju Cp 1343/2007 z dne 27. 5. 2008).
7. Na podlagi 2. točke tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep zemljiškoknjižnega sodnika ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.
Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato nosi sama stroške pritožbenega postopka.