Jedro

Ker je toženec trdil, da je sodnik porotnik v predhodnem postopku med tožniki in tožencem sodeloval kot inšpektor za delo, ta pa se ni spominjal, ali je sodeloval ravno v tem sporu, je pa priznal, da je toženca kot delovni inšpektor večkrat obravnaval, je podan izločitveni razlog po 5. točki 70. člena ZPP (če je sodnik ali sodnik porotnik v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim sodiščem, arbitražo ali drugim organom). Na ta izločitveni razlog mora sodišče ves čas postopka paziti po uradni dolžnosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi v točkah I/1, I/2 in 1. odstavku točke I/3 izreka, nadalje se razveljavi v 1. odstavku točke II izreka nad zneskom 127.200,00 tolarjev ter v 1. odstavku točke III izreka nad zneskom 121.600,00 tolarjev, razveljavi pa se tudi v IV. točki izreka ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo obstoj terjatve tožnika F. B. do toženca v višini 691.200,00 tolarjev, ugotovilo da ne obstoji terjatev toženca do tega tožnika v višini 340.000,00 tolarjev in tožencu naložilo, da tožniku F. B. plača 691.200,00 tolarjev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov in datumov zapadlosti kot izhajajo iz sodbe, vse v 8 dneh, višji zahtevek tega tožnika pa je zavrnilo (odločitev sodišča prve stopnje v točki I/1, I/2 in I/3 izreka). Nadalje je naložilo tožencu, da plača tožniku S. D. 680.400,00 tolarjev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov in datumov zapadlosti, njegov višji zahtevek pa je zavrnilo (odločitev v točki II izreka), da plača tožniku H. D. 543.200,00 tolarjev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov in datumov zapadlosti kot izhajajo iz sodbe, njegov višji zahtevek pa je zavrnilo (odločitev sodišča prve stopnje v točki III izreka), tožencu pa je naložilo, da tožnikom povrne tudi stroške postopka v višini 128.899,00 tolarjev z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila, v roku 8 dni (IV. točka izreka).

Zoper sodbo se pritožuje toženec. Iz pritožbe je razvidno, da se ne pritožuje zoper odločitev sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu, prav tako pa v pritožbi priznava zahtevka tožnikov S. D. do zneska 127.200,00 tolarjev in H. D. do zneska 121.600,00 tolarjev. V preostalem delu sodbo sodišča prve stopnje izpodbija iz vseh treh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002) in pritožbenemu sodišču predlaga, da v izpodbijanem delu sodbo spremeni in zahtevke tožnikov zavrne, podrejeno pa predlaga, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. V pritožbi med drugim navaja, da je plače tožnikom do vključno meseca junija poravnal, v zvezi z tožnikom H. B. pa dodaja, da je le on tisti, ki tožencu kaj dolguje, ne pa obratno. To trditev v pritožbi tudi konkretizira. Na koncu pritožbe opozarja tudi na to, da je kot sodnik porotnik pri sojenju sodeloval delovni inšpektor na področju Slovenj Gradca, ki je v predhodnem postopku poskušal rešiti spor med tožniki in tožencem. Zato bi moral vedeti, da v tem postopku ne sme sodelovati. Tudi to naj bi bil razlog, da je potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Glede na pritožbeno trditev, da je v postopku in pri odločanju kot sodnik porotnik sodeloval delovni inšpektor na področju Slovenj Gradca je pritožbeno sodišče zahtevalo dodatna pojasnila od sodišča prve stopnje. Toženčeve pritožbene navedbe so se očitno nanašale na sodnika porotnika I. P., ki je sodeloval v senatu pri odločanju v tej zadevi in ki je predsedniku senata dne 19.3.2003 podal izjavo, v kateri navaja, da je bil leta 2001 delovni inšpektor na Inšpektoratu R Slovenije za delo, Enota Velenje, da je toženca v postopku pred Inšpektoratom RS za delo, Enota v Velenju obravnaval večkrat zaradi kršitev delovnopravne zakonodaje v zvezi z neizplačilom plač in prispevkov za socialno varnost, da je v tem smislu proti tožencu večkrat ukrepal, med drugim ga je tudi prijavil sodniku za prekrške, da je v vseh teh postopkih poskušal doseči, da bi toženec delavcem poravnal zaostale plače in izplačal prispevke, vendar brez uspeha in da je bil zato tudi kot sodnik porotnik mnenja, da je potrebno navedene obveznosti vendarle poravnati ter da je v zadevi lahko odločal popolnoma nepristransko, saj toženca sicer ni poznal od prej. Naknadno je predsednik senata opravil še en telefonski pogovor s sodnikom porotnikom I. P., v katerem se ta ni spomnil (ker je imel toženec poleg tožnikov zaposlenih še več drugih delavcev) ali so bili v njegovo obravnavanje vključeni tudi tožniki in njihove plače za čas spornega razmerja v konkretnem delovnem sporu ter regres za letni dopust. 5. tč. 70. čl. ZPP določa, da sodnik ali sodnik porotnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim sodiščem, arbitražo ali drugim organom. Gre za tako imenovani izločitveni razlog, na katerega sodišče pazi ves čas postopka, brez zahtev strank za izločitev. Sodnik ali sodnik porotnik, ki zve za razlog za izločitev iz 5. tč. 70. čl. ZPP mora takoj prenehati z kakršnimkoli delom v tej zadevi (1. odst. 71. čl. ZPP).

Izločitev lahko sicer zahtevajo tudi stranke iz vseh razlogov po 70. čl. ZPP, vendar se določba 72. čl. ZPP o tem, da stranke lahko zahtevajo izločitev le do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave pa do izdaje odločbe, nanaša le na primer odklonitvenega razloga za sojenje, ki je določen v 6. tč. 70. čl. ZPP. V vseh ostalih primerih (razlogih iz 1. do 5. tč. 70. čl. ZPP) pa stranke lahko tudi v pritožbi uveljavljajo obstoj teh razlogov, saj v primeru, če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti že po zakonu izločen (1. do 5. tč. 70. čl. ZPP) to predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 2. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, na to kršitev pa pritožbeno sodišče pazi že iz razlogov po uradni dolžnosti (1. odst. 350. čl. ZPP).

V konkretni zadevi toženec v pritožbi izrecno navaja, da je pri sojenju kot sodnik porotnik sodeloval delovni inšpektor na področju Slovenj Gradca to je I. P., ki je v predhodnem sporu med tožniki in tožencem poskušal ta spor rešiti. Trditev toženca se torej nanaša na konkretno zadevo, I. P. pa v svoji izjavi te trditve ni zanikal. Potrdil je, da je sodeloval celo v več postopkih med tožencem in njegovimi delavci, konkretno pa se sodelovanja v isti zadevi ni več spominjal, vendar sodelovanja v isti zadevi med tožniki in tožencem tudi ni zanikal. Ker tudi tožniki v zvezi s tem niso podali nobene izjave, pritožbeno sodišče sprejema pritožbeno trditev o sodelovanju sodnika porotnika kot delovnega inšpektorja v postopku med konkretnimi tožniki in tožencem glede iste zadeve, ki se obravnava v tem sodnem postopku, tudi na Inšpektoratu R Slovenije za delo, Enota Velenje. Takšno sodelovanje v postopku pred drugim organom predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka, zaradi česar in v skladu s 354. čl. ZPP je pritožbeno sodišče pritožbi toženca ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, to je razen glede odločitve o zavrnitvi višjih zahtevkov tožnikov in nad prisojenim zneskom glavnice 127.200,00 tolarjev za tožnika S. D. ter 121.600,00 tolarjev za tožnika H. D., razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve v novo sojenje.

Ker je pritožbeno sodišče razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje iz navedenega razloga, se tudi ni moglo spuščati v pravilnost in zakonitost sodbe iz drugih, predvsem vsebinskih razlogov (torej pritožbenih očitkov v zvezi z zmotno in nepopolno ugotovljenim dejanskim stanjem in zmotno uporabljenim materialnim pravom). V nadaljenem postopku naj bo sodišče prve stopnje pozorno predvsem na pritožbene navedbe v zvezi z odločanjem sodišča o pobotnem ugovoru. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih toženec v pritožbi ni priglasil.