Jedro

Upnik mora verodostojno listino, na podlagi katere zahteva izvršbo, v predlogu določno označiti, ni pa je treba priložiti. Vendar pa je v primeru, če dolžnik v ugovoru trdi, da ne more preveriti verodostojnosti v predlogu za izvršbo navedenih listin, ker niso priložene, treba ugovorne trditve razumeti kot izpodbijanje terjatve tako po temelju kot po višini. Priznanje poslovnega sodelovanja ne pomeni, da dolžnik ne oporeka terjatvi po temelju oziroma po višini.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Upnik sam krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi z dne 6. 7. 2009 razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba, ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku Okrožno sodišče v Kranju.

Proti sklepu se je pravočasno pritožil upnik po pooblaščencih in predlaga, da se sklep spremeni tako, da se ugovor dolžnika zavrne, dolžniku pa se naloži plačilo pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Trdi, da razlog za ugovor dolžnika ne predstavlja razloga v smislu 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), kot tudi, da ugovor dolžnika ni obrazložen. Dolžnik ne nasprotuje sami terjatvi oziroma ji ne oporeka, in to ne po višini in ne po temelju. Upnik je pravilno označil verodostojno listino in jo pri tem tudi opisal in je zato ugovor, da le-te niso bile predložene predlogu, neutemeljen in ga sodišče ne sme upoštevati. Neresnična je navedba dolžnika, da je nemogoče preveriti verodostojnost vtoževanih računov. Dolžnik priznava poslovno sodelovanje z upnikom ter da sta se stranki dogovarjali o „zapiranju terjatev“, kar dejansko pomeni, da ima dolžnik dolg do upnika, ki ga še ni poravnal. Verodostojnost vtoževanih računov bi lahko preveril v svojih poslovnih knjigah. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritrditi je treba sicer pritožniku, da je predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine sestavljen v skladu z 41. členom ZIZ in da zadošča, da verodostojno listino, na podlagi katere zahteva izvršbo, upnik v predlogu določno označi, ni pa je treba priložiti. Vendar pa je v primeru, če dolžnik v ugovoru trdi, da ne more preveriti verodostojnosti v predlogu za izvršbo navedenih listin, ker niso priložene, treba ugovorne trditve razumeti kot izpodbijanje terjatve tako po temelju kot po višini. Priznanje poslovnega sodelovanja ne pomeni, da dolžnik ne oporeka terjatvi po temelju oziroma po višini. Dolžnikov ugovor je laičen, vendar je kljub temu, da so navedbe nekoliko skope, iz njih mogoče razbrati, da dolžnik zato, ker ne razpolaga z listinami, na podlagi katerih je predlagana izvršba, ne more preveriti, kaj se v tem izvršilnem postopku izterjuje, upoštevaje tudi zatrjevano dejstvo, da sta se stranki pogovarjali o zapiranju nespornih terjatev, iz česar je mogoče razumeti, da dolžnik ne ve, koliko in na kakšni podlagi je v resnici upniku še dolžan. Dolžnik je predlagal dokaze, čeprav je, glede na to, da so zatrjevana negativna dejstva, breme dokazovanja obstoja terjatve in njene višine na strani upnika. Po mnenju višjega sodišča je kljub nekoliko skopi trditveni podlagi v ugovoru pravilna ocena sodišča prve stopnje, da je dolžnikov ugovor obrazložen, upoštevaje tudi, da je lahko neobrazložen samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oziroma trditvami, kot se je opredelilo Ustavno sodišče v odločbi opr. št. Up-854/05-14 z dne 7. 2. 2007. Višje sodišče je glede na navedeno, in ker ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter petem odstavku 38. člena ZIZ. Upnik s pritožbo, v kateri je izpodbijal le odločitev sodišča prve stopnje o oceni obrazloženosti ugovora, ni uspel, zato stroške tega postopka krije sam.