Jedro

Ne iz izreka ne iz obrazložitve ni razvidno, na podlagi česa je toženka tožničino nezazidano stavbno zemljišče glede na namembnost razvrstila med storitvene in trgovske namene, kar tožnica izrecno ugovarja v tožbi, iz tožbe pa izhaja, da je to uveljavljala tudi v pritožbenem postopku.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za finance, Finančne uprave RS, št. DT4224-004938/2015-061P z dne 7. 5. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo tožnici odmerila nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ) za leto 2015 v višini 3.999,00 EUR. V obrazložitvi se sklicuje na določbe Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS št. 18/84 in naslednji, v nadaljevanju ZSZ/84), Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) in Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS št. 130/03 in naslednji, v nadaljevanju Odlok).

2. Drugostopenjski organ je zavrnil tožničino pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Gleda na pritožbene ugovore pojasnjuje, da je predmet odmere le tožničin delež na parceli št. 239/1 k.o. ..., ni pa predmet tega postopka utemeljenost oz. neutemeljenost odmere drugim solastnikom.

3. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da niti izpodbijane odločbe, niti iz drugih odločb, ki jih je prejela v zvezi z navedenim zemljiščem, ne izhaja, na podlagi česa je bila predmetnemu zemljišču določena storitvena in trgovska namembnost, še manj pa, kako je mogoče, da je bilo za isto zemljišče v odločbi drugega zavezanca določena stanovanjska namembnost. Drugostopenjski organ na navedeno ni odgovoril. S tem je bil kršen drugi odstavek 14. člena Ustave RS. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadev toženki v ponovno odločanje ter povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

5. Tožba je utemeljena.

6. Po prvem odstavku 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) mora obrazložitev odločbe med drugim obsegati ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je to oprto.

7. Sodišče ugotavlja, da obrazložitev izpodbijane odločbe te zahteve ne izpolnjuje. V njej so namreč navedene in citirane le določbe predpisov, in sicer ZSZ/84, ZGO-1, Odloka, Sklepa o določitvi vrednosti točke, Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) in ZUP.

8. Ne iz izreka ne iz obrazložitve pa ni razvidno, na podlagi česa je toženka tožničino nezazidano stavbno zemljišče glede na namembnost razvrstila med storitvene in trgovske namene, kar tožnica izrecno ugovarja v tožbi, iz tožbe pa izhaja, da je to uveljavljala tudi v pritožbenem postopku.

9. Pri tem sodišče opozarja na 8. člen Odloka, ki določa, da kjer obstoječa namembnost stavbnega zemljišča ni skladna s predvideno namembnostjo v prostorskem aktu, se pri točkovanju nezazidanih stavbnih zemljišč upošteva namembnost, določena s prostorskim aktom. Navedeno pomeni, da je za pravilno točkovanje nezazidanega stavbnega zemljišča glede na namembnost pomembna ugotovitev, kakšna je na predmetnem zemljišču namembnost, določena s prostorskim aktom. Navedena ugotovitev ne izhaja niti iz izpodbijane odločbe, niti iz odločbe drugostopenjskega organa.

10. Z navedenim je bila storjena bistvena kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, saj odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti.

11. Ker je že navedeno zadosten razlog za ugoditev tožbi, je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo (2. in 3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo vrnilo v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena).

12. Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22% DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ). Sodno takso za postopek bo sodišče vrnilo po uradni dolžnosti (opomba 6.1/C taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).