Jedro

V skladu z določbo 355. člena ZKP sodišče opre sodbo samo na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi, kar pomeni, da se dokazi na glavni obravnavi praviloma izvajajo neposredno. Dopustno je opiranje sodbe tudi na izpovedbe prič (med drugim) iz preiskave, če so bile navedene izpovedbe prebrane, ob zakonsko izpolnjenih pogojih za branje le-teh po 340. členu ZKP. V obravnavani zadevi so bile s soglasjem strank, kot izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 19. 12. 2022 prebrane izpovedbe posameznih prič in izvedencev, ne pa tudi izpovedba priče B. B. Ker je prvostopenjsko sodišče s povzemanjem in ocenjevanjem njene izpovedbe iz preiskave, ki na glavni obravnavi, kot rečeno, ni bila prebrana, utemeljevalo svojo procesno odločitev o nepotrebnosti dokaznega predloga za njeno zaslišanje na glavni obravnavi je s tem kršilo določbo 355. člena ZKP, kar je po oceni višjega sodišča, še posebej glede na spremenjen časovni okvir obdolžencu naslovljenega očitka storitve protipravnega dejanja z znaki kaznivega dejanja nasilja v družini, vsaj moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sprejete odločitve - izpodbijanega sklepa.

Tudi v povezavi z vsebino izpovedbe D. A. o razlogih in okoliščinah podane ovadbe zoper A. A. se zaslišanje slednje izkaže za dodatno potrebno zaradi boljše razjasnitve dejanskega stanja okoliščin prijave in ocenjevanja verodostojnosti prič D. A. in nenazadnje tudi B. B.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijan sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zoper obdolženega A. A. po četrtem odstavku 492. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 358. členom ZKP ustavilo kazenski postopek zaradi storitve protipravnega dejanja, ki izpolnjuje zakonske znake kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena v zvezi z drugim odstavkom 29. člena Kazenskega zakonika-1 (KZ-1). Po prvem odstavku 96. člena ZKP je odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada njegove zagovornice postavljene po uradni dolžnosti, bremenijo proračun.

2. Zoper naveden sklep se je pritožila okrajna državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagala naj višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijan sklep spremeni, tako da obdolžencu izreče ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu; podrejeno, da izpodbijan sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP pritožnica uveljavlja z navajanjem, da sodišče prve stopnje izpovedbe priče B. B. na glavni obravnavi ni prebralo, kljub temu pa se je na njeno izpovedbo podano v preiskavi sklicevalo, ko je odločalo o predlogu tožilstva za neposredno zaslišanje navedene priče. Navedenemu zatrjevanju višje sodišče pritrjuje, ker je iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 19. 12. 2022 razvidno, da je sodišče v soglasju s strankami prebralo zapisnike o zaslišanju izvedenke dr. C. C. ter prič D. A., E. A. in F. F., zavrnilo pa je dokazna predloga za zaslišanje prič B. B. in G. G., z utemeljitvijo, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno (list. št. 276 spisa).

5. Iz razlogov izpodbijanega sklepa v točki 14 je razvidno, da se je prvostopenjsko sodišče do izpovedbe navedene priče obsežno in vsestransko opredeljevalo, resda ne v zvezi z dokaznimi zaključki, pač pa v zvezi z odločanjem o potrebnosti njenega zaslišanja zaradi podanega dokaznega predloga v tej smeri.

6. V skladu z določbo 355. člena ZKP sodišče opre sodbo samo na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi, kar pomeni, da se dokazi na glavni obravnavi praviloma izvajajo neposredno. Dopustno je opiranje sodbe tudi na izpovedbe prič (med drugim) iz preiskave, če so bile navedene izpovedbe prebrane, ob zakonsko izpolnjenih pogojih za branje le-teh po 340. členu ZKP. V obravnavani zadevi so bile s soglasjem strank, kot izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 19. 12. 2022 prebrane izpovedbe posameznih prič in izvedencev, ne pa tudi izpovedba priče B. B. Ker je prvostopenjsko sodišče s povzemanjem in ocenjevanjem njene izpovedbe iz preiskave, ki na glavni obravnavi, kot rečeno, ni bila prebrana, utemeljevalo svojo procesno odločitev o nepotrebnosti dokaznega predloga za njeno zaslišanje na glavni obravnavi je s tem kršilo določbo 355. člena ZKP, kar je po oceni višjega sodišča, še posebej glede na spremenjen časovni okvir obdolžencu naslovljenega očitka storitve protipravnega dejanja z znaki kaznivega dejanja nasilja v družini, vsaj moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sprejete odločitve – izpodbijanega sklepa.

Tudi v povezavi z vsebino izpovedbe D. A. o razlogih in okoliščinah podane ovadbe zoper A. A. se zaslišanje slednje izkaže za dodatno potrebno zaradi boljše razjasnitve dejanskega stanja okoliščin prijave in ocenjevanja verodostojnosti prič D. A. in nenazadnje tudi B. B. 7. Navedena ugotovitev je že sama po sebi narekovala razveljavitev izpodbijanega sklepa, kljub temu pa višje sodišče za utemeljeno ocenjuje tudi pritožbena navajanja pritožnice, da je prvostopenjsko sodišče tudi predlog za zavrnitev zaslišanja socialne delavke G. G. neupravičeno zavrnilo. Dokazni predlog za zaslišanje le-te (o okoliščinah zglasitve oškodovanke na CSD v povezavi z njenim pričanjem na glavni obravnavi), je bil podan na glavni obravnavi 12. 5. 2022 (list. št. 212). Iz razlogov izpodbijanega sklepa v zvezi z navedeno zavrnitvijo dokaznega predloga v točki 13 izhaja, da je prvostopenjsko sodišče potrebo po zaslišanju navedene priče ocenjevalo predvsem z vidika vnaprejšnjega ocenjevanja, če se bo navedena priča lahko spomnila česa drugega kot izhaja iz zapisa oškodovankine izjave. O spremljajočih okoliščinah sprejetja izjave oškodovanke s strani navedene priče se prvostopenjsko sodišče ni izjasnilo, ker je potrebnost dokaznega predloga za njeno zaslišanje, kot rečeno, ocenjevalo le z vidika realnosti pričakovanj, če se bo navedena priča spomnila česarkoli drugega. Takšno vnaprejšnje ocenjevanje in izražanje pričakovanj v določeni smeri po oceni višjega sodišča ni dopustno, zato je tudi z zavrnitvijo tega dokaznega predloga po oceni višjega sodišča dejansko stanje, kolikor se tiče dopustne presoje potrebnosti tega dokaznega predloga, bilo nepopolno ugotovljeno.

Do siceršnjih vsebinskih razlogov o nedokazanosti očitkov v predlogu za izrek varnostnega ukrepa se višje sodišče glede na razlog, ki je narekoval razveljavitev izpodbijanega sklepa ni opredeljevalo.

8. V postopku ponovljenega odločanja bo prvostopenjsko sodišče dokazni postopek moralo dopolniti v nakazani smeri s ponovnim zaslišanjem prič oziroma branjem njihovih izpovedb ter dokazni postopek dopolniti v nakazani smeri, še posebej upoštevaje, da je o razlogih zglasitve na CSD izpovedovala tudi sama D. A., vendar prikazovala drugačne razloge zglasitve kot izhajajo iz zapisa njene prijave nasilja; o razlogu realnosti okoliščin navajanih v avgustu oziroma septembru 2020 in potem, ko je bil pretežni del družine A. (E. A. z družino) odseljen že v aprilu, D. A. pa že v začetku junija 2020. To bo moralo privesti tudi do prilagoditve časovnega okvira obdolžencu očitanega protipravnega ravnanja z znaki kaznivega dejanja nasilja v družini, po navedenem pa bo prvostopenjsko sodišče za sprejeto odločitev moralo navesti tudi celostne in prepričljive razloge.