Jedro

Kot izhaja iz določb ZUJIK (114. do 120. člen), na njegovi podlagi izdanega Pravilnika ter besedila predmetnega javnega razpisa (prim. zlasti določbe točke 12 objavljenega razpisa), se strokovna presoja na razpis prijavljenih kulturnih projektov in nato izbor projektov, ki se sprejmejo v financiranje, opravi na podlagi vlog predlagateljev, tj. prijav na razpis s priloženo dokumentacijo. Na predlagatelju je torej breme, da svojo vlogo konkretizirano in dovolj izčrpno utemelji tako, da je iz nje razvidno, ali in v kolikšni meri njegov na razpis prijavljeni, projekt izpolnjuje razpisne pogoje. Ker se o sprejemu projektov v financiranje odloča na podlagi vlog predlagateljev (in njim priloženih dokazil), dokazi, ki jih tožeča stranka prilaga šele tožbi, na drugačno odločitev v tem sporu ne morejo vplivati. Skladno z določbo 1. odstavka 100. člena ZUJIK se, kolikor niso vprašanja postopkov javnega razpisa in javnega poziva v tem zakonu drugače urejena, zanju smiselno uporabljajo določbe ZUP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka pod točko I. izreka odločila, da se v letu 2005 sprejme v financiranje v tej točki navedene kulturne projekte predlagateljev s področja H/ založništvo, pod točko II. izreka pa, da se v njej navedenih kulturnih projektov z omenjenega področja, med drugimi tudi projekta ... predlagatelja A.A.A., tj. tožeče stranke, ne sprejme v financiranje. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da je na Javni razpis za izbiro kulturnih projektov v letu 2005, ki jih bo financirala B.B.B. (objavljen v Uradnem listu RS, št. 26-28/05) na področju H/ založništvo prispelo 59 vlog, od tega je bilo 9 zavrženih v postopku odpiranja vlog. Ostale vloge je v skladu s 119. členom Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02, v nadaljevanju: ZUJIK) in 17. členom Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa (Uradni list RS, št. 6/03, v nadaljevanju: Pravilnik) obravnavala strokovna komisija za področje založništva. Pri strokovni presoji in ocenjevanju vlog je upoštevala splošne in prednostne kriterije, določene v razpisu in razpisni dokumentaciji. Upoštevani splošni kriteriji so: kakovost in zahtevnost projekta, uveljavljenost predlagatelja doma in v tujini, reference predlagatelja za kakovostno izvedbo projekta, dostopnost projekta občinstvu, nepridobiten značaj projekta, pomembnost projekta za uveljavljanje kulturne podobe mesta Ž. ter pogoj, da zaprošeni znesek financiranja ne sme presegati 70% predvidene vrednosti prijavljenega projekta. Prednostni kriteriji za področje izvirnega leposlovja, humanistike in družboslovja pa so bili: (1.) da gre za projekte s področja izvirnega leposlovja, ki imajo značaj urbane proze oziroma poezije, (2.) da gre za projekte s področja humanistike in družboslovja, ki obravnavajo urbane teme in bistveno prispevajo k teoretskemu razumevanju sodobnih urbanih pojavov ter (3.) da gre za projekte mlajših avtorjev. V financiranje so bili izbrani projekti, ki izpolnjujejo splošne in prednostne razpisne kriterije ter so dosegli visoko strokovno oceno oziroma so bili višje ovrednoteni. Strokovna komisija je glede na navedene kriterije razvrstila projekte in skladno s 3. odstavkom 119. člena ZUJIK ter 18. členom Pravilnika pripravila poročilo o razvrstitvi z obrazložitvijo vsebinskih razlogov zanjo ter predlog financiranja. Predlagatelji so bili skladno z 20. členom Pravilnika obveščeni o predlogu komisije, o katerem so se lahko tudi pisno izjavili. Pravočasne izjave je komisija presodila ter na podlagi celotnega postopka ocenjevanja in vrednotenja vlog oblikovala končni predlog odobrenih in zavrnjenih projektov z obrazložitvijo in višino odobrenih sredstev, na podlagi katerega je tožena stranka odločila, kot izhaja iz izpodbijane odločbe. Glede zavrnjenih projektov iz II. točke izreka je bilo ugotovljeno, da splošnim in prednostnim kriterijem ne ustrezajo v zadostni meri. Projekt tožeče stranke ... v financiranje ni bil sprejet, ker iz predloženih utemeljitev projekta ni razvidno, ali gre za zbrane ponatise že objavljenih besedil ali za še nenatisnjena besedila. Po mnenju komisije vsebinska zasnova knjige ("anekdote in lirični drobci") tudi ne prinaša pojasnila o zvrstni pripadnosti besedil in njihovemu namenu ("plemenitenje bralca" se ne zdi zadosten argument za podelitev subvencije). Tožeča stranka je po prejemu obvestila podala pisno izjavo, s katero je zahtevala, naj komisija na osnovi njene vsebinske utemeljitve projekta, strokovne ocene recenzenta ter referenc založnika, podkrepljenih s strokovnimi javnimi ocenami, ugotovi referenčne točke njenega projekta. Izjavo je komisija ocenila kot neutemeljeno, ker v njej niso podani nobeni novi vsebinski razlogi, ki bi spremenili prvotni predlog. V končnem predlogu je zato komisija vztrajala, da se projekt tožeče stranke ne sprejme v financiranje.

Tožeča stranka se z odločitvijo tožene stranke o zavrnitvi sofinanciranja njenega projekta ne strinja. V tožbi navaja, da je na predmetni javni razpis na področju založništva prijavila knjigo pod delovnim naslovom .... Iz njene prijave, vsebinske utemeljitve ter strokovne ocene je razvidno, da projekt izpolnjuje in presega vse splošne in prednostne razpisne pogoje. V zvezi s kriterijem zahtevnosti in kakovosti projekta opozarja, da je v vsebinski utemeljitvi jasno definiran namen knjige, tj. krepitev etike skozi močna umetniška doživetja, kar je nedvomno zahtevna naloga. Kakovost projekta pa potrjujejo tudi imena avtorjev (C.C., Č.Č., D.D., E.E., F.F., G.G.). Glede kriterija uveljavljenosti predlagatelja navaja, da so o vsaki njeni novi knjigi obveščali osrednji slovenski časopisi in da je prijavi priložila 17 zelo pohvalnih strokovnih ocen njenih knjig (ki jih tudi citira). Reference predlagatelja za kakovostno izvedbo projekta zagotavljajo seznam avtorjev, imena ilustratorjev ter uredniki in strokovni ocenjevalci (prof. dr. I.I., J.J., K.K.); to je dejansko največ, kar lahko slovensko založništvo ponudi. Izpolnjen je tudi pogoj dostopnosti projekta občinstvu, saj je splošno znano in preverljivo, da so vse njene knjige bralcem na voljo v splošnoizobraževalnih in osnovnošolskih knjižnicah ter v knjigarnah, kjer jih kot neprofitna organizacija ponuja po proizvodni ceni. Nepridobiten značaj projekta je razviden iz njenega statusa in njenega javnosti znanega delovanja. Glede kriterija pomembnosti projekta za uveljavljanje kulturne podobe mesta Ž. pa navaja, da je v medijskih obravnavah njenih knjig ob imenu A.A.A. vedno zapisano Ž., poleg tega je več kot polovica avtorjev s seznama iz Ž. Iz njene vsebinske utemeljitve projekta ("Knjiga je posrečen spoj problematizacije urbanih pojavov in večnih tem; je prežemanje bogatih literarnih izkušenj in mladostnih energij") je razvidno, da projekt izpolnjuje tudi prednostne kriterije (značaj urbane proze, projekti mlajših avtorjev). Po mnenju tožeče stranke nobeden od projektov, predlaganih v financiranje, ne vsebuje toliko ustvarjalne potence in avtorske verodostojnosti, kot njen, še posebej glede na njegovo temo "krepitev etične vitalnosti otrok in mladostnikov". Po prejemu obvestila o predlogu komisije je opozorila na uporabo neumetnostnih meril v vrednotenju umetniških del in zahtevala popravo krivice, vendar je bilo financiranje njenega projekta z izpodbijano odločbo vseeno zavrnjeno z zastrašujočo obrazložitvijo. Argument, da ni razvidno, ali gre za zbrane ponatise ali še nenatisnjena besedila, je paradoksalen, saj je to samoumevno. Sicer pa se je tožena stranka pred nepoštenimi predlagatelji zavarovala že s 4. odstavkom 4. točke javnega razpisa, tega argumenta pa tudi ni uporabila pri nobeni drugi zavrnitvi. Iz vsebinske utemeljitve in strokovne ocene je jasno, da gre za novo besedilo, napisano na vnaprej določeno temo. Ne drži niti, da vsebinska zasnova ne prinaša pojasnila o namenu knjige. V vsebinski utemeljitvi sta jasno definirana zasnova in namen knjige ("anekdote in drobci" se tu ne omenjajo), v strokovni oceni recenzenta pa piše: "Zbirka kratkih zgodb, anekdot in liričnih drobcev, ki so jih napisali znani in manj znani književniki in humanisti, neguje občutljivost in na nevsiljiv način nagovarja mlade bralce k sočutju in sožitju." Na prvi strani prijave je jasno označeno, da gre za izdajo knjige in za izvirno leposlovje. Iz sedaj že natisnjene knjige, ki jo prilaga tožbi, je razvidno, da je bila utemeljitev projekta natančna ter da si je projekt zaslužil največ referenčnih točk. Nezakonito postopanje tožene stranke sicer potrjujejo še nekateri primeri iz tega razpisa. Npr. v obrazložitvi odobritve financiranja za knjigo ..., avtorja M.M., je zapisano, da popularizira literarno ustvarjanje družbene manjšine; kot je razvidno iz spremne besede, gre za odkrito gejevsko pisanje, takega pogoja kot vrednostnega merila pa v razpisnih pogojih ni bilo. Podobno velja za knjigo .... . Financiranje je bilo odobreno npr. N.N.N. za prireditev ob 150-letnici rojstva pesnika Z.Z., čeprav se ve, da gre v takih primerih le za veselice. Tožena stranka je pri izdaji izpodbijane odločbe kršila določbe 9. in 25. člena ZUJIK ter določbe 8., 14., 138. in 5. odstavka 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in nasl., v nadaljevanju: ZUP), ki se v tem postopku uporabljajo na podlagi 100. člena ZUJIK. Na podlagi 5. odstavka 94. člena ZUJIK je tožba utemeljena. Tožeča stranka sodišču (smiselno) predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in toženi stranki naloži, da ji odobri zaprošeno sofinanciranje, oziroma ji zadevo vrne v ponovno odločanje; uveljavlja pa tudi povrnitev stroškov upravnega spora z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pa jih ne specificira.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo poudarja, da je strokovna komisija poleg splošnih upoštevala tudi prednostne kriterije, prijavljeni projekt na področju založništva pa je moral izpolnjevati tudi pogoj, da gre za izdajo še neobjavljene knjižne publikacije s področja izvirnega leposlovja, humanistike in družboslovja (točka II/1 prijavnega obrazca za to področje). Strokovna komisija je ugotovila, da iz priloženih utemeljitev tožeče stranke ni razvidno, ali gre za ponatise že objavljenih besedil ali za še ne natisnjena besedila, ter da iz vsebinske zasnove knjige ni razvidno, kateri zvrsti sploh pripada besedilo, posledično pa tudi ne namen, ki naj bi bil dosežen s podelitvijo subvencije. Pri tem je treba upoštevati, da je tožeča stranka na razpis prijavila izdajo zbornika, ki naj bi vseboval prispevke 31 avtorjev, iz skope vsebinske obrazložitve pa ni razvidno, ali je bil kateri izmed predvidenih prispevkov že prej objavljen, saj razen imen in priimkov avtorjev ni nikakršnih podatkov o vsebini njihovih prispevkov (npr. povzetkov ali vsaj naslovov prispevkov). V okviru tega razpisa so lahko predlagatelji prijavili le določene zvrsti besedil, glede na zvrst pa so bili določeni prednostni kriteriji za izbor: na področju izvirnega leposlovja so se prednostno obravnavali projekti, ki imajo značaj urbane proze oziroma poezije, na področju humanistike in družboslovja pa projekti, ki obravnavajo urbane teme in bistveno prispevajo k teoretskemu razumevanju sodobnih urbanih pojavov. V zvezi s temi pogoji je komisija ocenila, da se ji "plemenitenje bralca" ne zdi zadosten argument za podelitev subvencije, oziroma da "anekdote in lirični drobci", ki jih je predlagatelj navedel kot literarno zvrst, ne izpolnjujejo navedenega kriterija - značaja urbane proze oziroma poezije. Strokovna komisija (ki jo sestavljajo doktorica literarnih ved, magister germanistike in profesorica primerjalne književnosti in ki je nedvomno usposobljena za strokovno ocenjevanje vlog s področja založništva, vključno s prepoznavanjem literarnih zvrsti in razločevanjem med neobjavljenimi besedili in ponatisi) je v obrazložitvi navedla razloge za zavrnitev financiranja, ki so predvsem posledica pomanjkljivosti pri vsebinski pripravi vloge tožeče stranke. Tožena stranka še pojasnjuje, da ZUJIK ureja dve vrsti postopkov za odločanje o sofinanciranju kulturnih projektov, javni poziv in javni razpis - pri slednjem projekti konkurirajo med seboj za ista sredstva, financirani pa so tisti, ki so boljši, ki torej v večji meri izpolnjujejo vnaprej določene kriterije. Projekte strokovno presodi in razvrsti strokovna komisija. Oceno projekta predstavlja strokovno mnenje komisije, opredeljeno v njenem poročilu. Tožena stranka poudarja, da je postopek v celoti izvedla skladno z določili ZUJIK. Odločbo, ki jo je izdala na podlagi predloga strokovne komisije, je tudi obrazložila tako, da so iz nje razvidni razlogi za njeno izdajo. Tožbene navedbe zato zavrača kot neutemeljene.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, kot zastopnik javnega interesa, udeležbe v tem upravnem sporu ni prijavilo.

Tožba ni utemeljena.

Tudi po presoji sodišča je odločitev, ki jo je tožena stranka sprejela glede projekta ..., s katerim se je tožeča stranka prijavila na javni razpis za izbiro kulturnih projektov v letu 2005, ki jih bo financirala B.B.B. na področju H/ založništvo, pravilna in zakonita. Kot izhaja iz določb ZUJIK (114. do 120. člen), na njegovi podlagi izdanega Pravilnika ter besedila predmetnega javnega razpisa (prim. zlasti določbe točke 12 objavljenega razpisa), se strokovna presoja na razpis prijavljenih kulturnih projektov in nato izbor projektov, ki se sprejmejo v financiranje, opravi na podlagi vlog predlagateljev, tj. prijav na razpis s priloženo dokumentacijo. Na predlagatelju je torej breme, da svojo vlogo konkretizirano in dovolj izčrpno utemelji tako, da je iz nje razvidno, ali in v kolikšni meri njegov na razpis prijavljeni, projekt izpolnjuje razpisne pogoje. Še toliko bolj to velja ob dejstvu, da so sredstva za financiranje projektov, prijavljenih na razpis, omejena, izberejo pa se tisti projekti, ki so v postopku izbire ocenjeni kot boljši (prim. 7. in 8. točka besedila razpisa). Tudi po presoji sodišča pa je vloga tožeče stranke v delu, ki predstavlja vsebinsko utemeljitev oziroma predstavitev njenega projekta, skopa do te mere, da je utemeljena ugotovitev strokovne komisije in posledično tožene stranke, da ni razvidno, ali gre za še nenatisnjena besedila ali za njihove ponatise (ti so, kot med strankama niti ni sporno, izključeni iz financiranja na tem razpisu; pri tem je treba opozoriti, da pojma izvirnega leposlovja ne gre mešati s pojmom prvega natisa besedila), ter da ni razvidna niti zvrstna pripadnost besedil in njihov namen (kar v bistvu pomeni, da iz podane utemeljitve projekta ni mogoče ugotoviti, če in v kolikšni meri projekt izpolnjuje prednostne pogoje). Da je predstavitev projekta, kot jo je podala tožeča stranka v prijavi na razpis, ostala na povsem abstraktni ravni, pa nenazadnje kažejo tudi same tožbene navedbe. - Da bi tožena stranka o vlogah predlagateljev različno odločala v smislu, da bi projekte iz točke I. izreka v financiranje sprejela na podlagi enako (ne)obrazloženih predstavitev, kot je bila podana pri projektu tožeče stranke, pa ta konkretizirano niti ne zatrjuje. - Ker se, kot rečeno, o sprejemu projektov v financiranje odloča na podlagi vlog predlagateljev (in njim priloženih dokazil), dokazi, ki jih tožeča stranka prilaga šele tožbi (knjiga ...), na drugačno odločitev v tem sporu ne morejo vplivati. - Sodišče v zvezi s tožbenimi navedbami dodaja še, da se skladno z določbo 1. odstavka 100. člena ZUJIK, kolikor niso vprašanja postopkov javnega razpisa in javnega poziva v tem zakonu drugače urejena, zanju smiselno uporabljajo določbe ZUP. Tudi po presoji sodišča pa so bila pravila v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe pravilno uporabljena, izpodbijana odločba je pravilna in utemeljena na zakonu ter tudi v zadostni meri obrazložena.

Po navedenem je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 26/07-skl.US, v nadaljevanju: ZUS-1) v zvezi s 104. členom in 2. odstavkom 105. člena ZUS-1. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi določbe 2. alinee 2. odstavka 59. člena ZUS-1 v zvezi s 104. členom in 2. odstavkom 105. člena ZUS-1. Pravni pouk temelji na določbah 73. člena ZUS-1 v zvezi z določbami 104. in 107. člena istega zakona.