Jedro

Tožnici bi odpravnina ob upokojitvi v višini treh plač (namesto v višini dveh plač) v skladu 3. odstavkom 14. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost oziroma na podlagi 3. odstavka 179. člena ZUJF pripadala le, če bi se upokojila v roku dveh mesecev po izpolnitvi minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Ker se je tožnica upokojila 6 mesecev po izpolnitvi minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ji ne pripada odpravnina v višini treh plač, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da ji je tožena stranka dolžna plačati razliko odpravnine v znesku 1.505,97 EUR bruto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 12. 2012 dalje do plačila (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožnica dolžna toženi stranki plačati stroške postopka v znesku 159,72 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila, pod izvršbo (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po 1., 2. in 3. točki 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku in pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožnice v celoti ugodi in toženi stranki naloži v plačilo stroške postopka oziroma podrejeno, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške postopka. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo in sicer 3. odstavek 179. člena ZUJF, ki je lex specialis v primerjavi z Zakonom o delovnih razmerjih, Zakonom o javnih uslužbencih in Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter določa pravico do odpravnine v višini treh povprečnih plač zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma tri zadnje plače zaposlenega, če je to zanj ugodneje, če se upokoji v dveh mesecih po izpolnitvi minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tožnica bi, glede na informacijo ZPIZ z dne 10. 5. 2012, minimalne pogoje za starostno upokojitev izpolnila 15. 5. 2013. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje neutemeljeno uporabilo 37. člen ZPIZ-1, kar pomeni kršitev uporabe materialnega prava in posledično napačne odločitve sodišča prve stopnje. Tožnica se je dejansko upokojila pred izpolnitvijo minimalnih pogojev določenih v 36. členu ZPIZ-1, kar je sodišče uporabilo kot negativno okoliščino in je odločilo v popolnem nasprotju z namenom in določbami ZUJF za motivacijo upokojevanj tistih javnih uslužbencev, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev. Sodišče prve stopnje se, po mnenju pritožbe, neutemeljeno sklicuje na sodbo VS RS opr. št. VIII Ips 161/2014, saj omenjena sodba govori zgolj o malusih pri višini pokojnine. Kot datum za izpolnjevanje minimalnih pogojev za starostno upokojitev po 36. člena ZPIZ-1 sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati datuma 30. 6. 2012 temveč datum 15. 5. 2013, ko je tožnica dejansko izpolnila minimalne pogoje za starostno upokojitev. Če bi sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, bi bila odločitev sodišča drugačna. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo prerekala trditve tožnice v pritožbi in navedla, da je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice in ji naložilo plačilo pravdnih stroškov. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo in sicer 1. in 3. odstavek 179. člena ZUJF, saj se tožnica ni upokojila v dveh mesecih po izpolnitvi minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Tožnica se je upokojila v mesecu decembru 2012, to je 6 mesecev po izpolnitvi minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, zato do razlike pokojnine ni upravičena. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji - ZPP) v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

6. V tem individualnem delovnem sporu tožnica uveljavlja plačilo razlike odpravnine na podlagi 3. odstavka 179. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Ur. l. RS, št. 40/2012 - ZUJF), ker meni, da bi ji morala tožena stranka ob upokojitvi plačati tri njene povprečne mesečne plače (1.505,97 EUR). Ker je tožena stranka tožnici dne 29. 12. 2012 izplačala odpravnino v višini dveh povprečnih mesečih plač, tožnica vtožuje še plačilo razlike odpravnine v višini ene plače in sicer znesek 1.505,97 EUR bruto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 12. 2012 dalje do plačila.

7. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je bila tožnica v delovnem razmerju pri toženi stranki, na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 4. 2010 za nedoločen čas na delovnem mestu „knjižničar ...“, ter da je tožena stranka dne 4. 12. 2012 s tožnico sklenila sporazum o prenehanju delovnega razmerja, na podlagi katerega je tožnici dne 29. 12. 20112 prenehalo delovno razmerje. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je tožnici izdal dne 20. 12. 2012 odločbo, da je dne 30. 12. 2012 pridobila pravico do starostne pokojnine. Tožena stranka je tožnici na podlagi 1. odstavka 179. člena ZUJF plačala odpravnino ob upokojitvi v višini dveh zadnjih mesečnih plač tožnice. Zaradi upokojitve je tožnica pridobila pravico do odpravnine. Višina odpravnine je bila določena v aneksu h Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost (Ur. l. RS, št. 40/12), ki v 1. odstavku 14. člena določa, da odpravnina ob odhodu v pokoj znaša dve povprečni mesečni plači zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma dve zadnji mesečni plači javnega uslužbenca, če je to zanju ugodneje. V 3. odstavku pa določa, da ne glede na določbo 1. odstavka tega člena javnemu uslužbencu v javnem sektorju, ob odhodu v pokoj, pripada odpravnina v višini treh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma treh zadnjih plač javnega uslužbenca, če je to zanj ugodneje, če se upokoji v dveh mesecih po izpolnitvi minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma s posebnimi predpisi, v katerih je urejena pravica do starostne pokojnine. Odpravnina v višini treh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle mesece oziroma zadnjih plač javnega uslužbenca pripada tudi javnemu uslužbencu, ki se upokoji v roku dveh mesecev po uveljavitvi ZUJF.

8. Enako besedilo glede višine pripadajoče odpravnine, kot je zapisano v aneksu h Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost vsebuje tudi 1. in 3. odstavek 179. člena ZUJF. Kot minimalni pogoj za pridobitev pravice do starostne pokojnine se upoštevajo zahtevane starosti in dopolnjena pokojninska (zavarovalna) doba iz celotnega 36. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Slovenije (Ur. l. RS, št. 106/99 - ZPIZ-1), v povezavi s 1. odstavkom 398. člena ZPIZ-1 (prehodno obdobje za ženske). Minimalni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine so torej starost 58 let in 40 let pokojninske dobe (moški) oziroma 57 let in 4 mesece ter 37 let in 9 mesecev pokojninske dobe (ženske) ali starost 63 let (moški) oziroma 61 let (ženska) in 20 let pokojninske dobe ali starost 65 let (moški) oziroma 63 let (ženska) in najmanj 15 let delovne dobe. ZPIZ je dne 27. 6. 2012 toženi stranki posredoval dopis, da bo tožnica izpolnila pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine na podlagi 36. člena v povezavi s 54. členom oziroma 4. odstavkom 430. člena ali 402. člena ZPIZ, na dan 15. 9. 2013. 9. Po 37. členu ZPIZ-1 se zavarovancu starostna meja iz 36. člena zniža za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, ki ima državljanstvo Republike Slovenije, če ni z mednarodnim sporazumom drugače določeno, za katerega je skrbel in ga vzgajal vsaj pet let. Torej tožnici bi odpravnina ob upokojitvi v višini treh plač pripadala, če bi se upokojila v roku dveh mesecev po izpolnitvi minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine Zavarovankam, ki uveljavljajo pravico po 37. členu ZPIZ-1, se starostna meja iz 36. člena ZPIZ-1 (v zvezi s 1. odstavkom 398. člena ZPIZ-1) zniža in tudi tožnica je uveljavljala znižanje starosti po 37. členu v zvezi s 399. členom ZPIZ. Zavarovanka, ki uveljavlja znižanje starostne meje zaradi otrok, tako minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine izpolnijo prej, kot bi jih izpolnile upoštevaje le pogoje iz 36. člena ZPIZ-1. Vendar so zavarovanke, ki pravico do starostne pokojnine pridobijo na podlagi 36. člena ZPIZ-1 oziroma 37. člena ZPIZ-1, v svojih pravicah izenačene in sicer v obeh primerih gre torej za izpolnitev minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

10. Tožnica se je starostno upokojila na podlagi 36. člena ZPIZ-1 v zvezi s 37. členom ZPIZ-1, zato ni pomembno, kdaj bi minimalne pogoje izpolnila upoštevaje le 36. člen ZPIZ-1. Tožnica je minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine (37. člen ZPIZ-1) izpolnila dne 30. 6. 2012 in ker se je upokojila v mesecu decembru 2012, to je 6 mesecev po izpolnitvi minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, neutemeljeno uveljavlja, da bi ji morala tožena stranka odpravnino izplačati na podlagi 3. odstavka 14. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost oziroma 3. odstavka 179. člena ZUJF, v višini treh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma treh zadnjih plač javnega uslužbenca, če je to zanj ugodneje.

11. Ostale pritožbene navedbe za odločitev v obravnavanem sporu niso odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP). Ker uveljavljani pritožbeni razlogi ter razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v skladu s 353. členom ZPP potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

12. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato v skladu z določbo 154. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Tožena stranka pa svoje stroške odgovora na pritožbo krije sama, saj z odgovorom ni bistveno prispevala k odločitvi (155. člen ZPP).