Jedro

S popisom dolžnikovega stanovanja, ki ni bilo vpisano v zemljiški knjigi, je upnica pridobila zastavno pravico na tej nepremičnini. Popis stanovanja je imel učinek pridobitve zastavne pravice, čeprav ni bil opravljen na terenu, saj je bila nepremičnina dovolj zanesljivo identificirana, publicitetni učinek pa je bil dosežen z zaznambo popisa na izvirniku pogodbe. Ker je pritožnik zastavno pravico na istem stanovanju pridobil pozneje, je upnica pred njim pridobila tudi poplačilno pravico.

Izrek

Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (točka 4 izreka sklepa) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je po opravljenem razdelitvenem naroku v zvezi z razdelitvijo zneska, dobljenega s prodajo dolžnikove nepremičnine, na katero je bila dovoljena izvršba, izdalo še sklep o poplačilu. Z njim je odločilo, da se iz dobljenega zneska 6.828.176,00 SIT poplačajo stroški izvršilnega postopka upnika R.H., stroški izvršilnega postopka upnice S. d.d., priglašena terjatev Davčne uprave RS ter del zakonskih zamudnih obresti od glavnice upnice S. d.d. v znesku 6.238.846,69 SIT. Zoper sklep se v delu, ki se nanaša na poplačilo zamudnih obresti upnici S., pritožuje R.H. po pooblaščencu. V pritožbi navaja, da je prvostopenjsko sodišče napačno upoštevalo vrstni red poplačila. Zatrjuje, da je sam pridobil zastavno pravico na stanovanju, ki je bilo predmet izvršbe, pred upnico S. Slednja zastavne pravice na stanovanju nikoli niti ni pridobila. Prvostopenjsko sodišče je najprej dne 10.02.1994 izdalo začasno odredbo, s katero je dolžniku prepovedalo odtujiti in obremeniti stanovanje, nekaj dni kaseneje, to je 23.02.1994 pa je kljub začasni odredbi odredilo popis istega stanovanja za zavarovanje terjatve S. Nato je odredilo in izvršilo rubež ter fizični popis v korist pritožnika, na koncu pa odločilo, da se prva poplača upnica. Tako postopanje prvostopenjskega sodišča je potrditvah pritožbe nezakonito in v nasprotju z načeli pravičnosti in zakonitosti. Opozarja, da naj bi bil dne 23.02.1994 šele odrejen rubežni popis, da pa se sam popis dejansko v korist zavarovanja terjatve upnice S. ni opravil nikdar. Če bi bil rubež opravljen v samem stanovanju, kjer bi se stanovanje popisalo in ustrezno označilo, kar bi tudi tretje osebe ustrezno opozarjalo, da gre za zarubljeno nepremičnino, bi lahko ta upnica na njem pridobila zastavno pravico. V primeru dolžnika je bilo postopano pravilno, saj je dne 23.01.1995 ob popisu stanovanja bilo izrecno navedeno, da ima zapisnik o popisu pomen zaznambe izvršbe ter da pridobi s tem popisom upnik pravico dobiti svojo terjatev poplačano iz nepremičnine pred nekom, ki bi pridobil poplačilno pravico kasneje. Zastavne pravice na nepremičnini ni mogoče pridobiti z zaznambo sklepa na pogodbi. Pritožba ni utemeljena. Iz zapisnika o naroku za zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini na podlagi sporazuma strank, ki ga je opravilo Temeljno sodišče v Novi Gorici, Enota v Novi Gorici dne 23.02.1994 v postopku opr.št. II Rg 46/94 izhaja, da sta bila upnica S. d.d. in dolžnik B.F. soglasna, da se upničina terjatev zavaruje z zastavno pravico na dolžnikovem stanovanju, da je sodišče odločilo, da se opravi rubežni popis te nepremičnine, saj stanovanje ni bilo vpisano v zemljiško knjigo ter da je v nadaljevanju zapisnika sodišče z namenom popisa to stanovanje natančno identificiralo. Kot je to v svojem sklepu obrazložilo že prvostopenjsko sodišče, je bilo namreč zaradi nevpisanega stanovanja v zemljiško knjigo postopano po 186.čl. tedaj veljavnega Zakona o izvršilnem postopku, ki je sicer veljal za nepremičnine na območju, kjer zemljiških knjig ni. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno štelo, da je upnica pridobila zastavno pravico s tem popisom stanovanja, kar je bilo zaznamovano še na izvirniku pogodbe. Popis je imel učinek pridobitve zastavne pravice na nepremičnini (4. odst. 186. čl. ZIP, 3. odst. 254. čl. ZIZ/98). Pritožnik pa je zastavno pravico pridobil šele s popisom dne 23.01.1995, ki ga je prvostopenjsko sodišče res sicer opravilo (pravilno) v stanovanju samem, vendar ta okoliščina ne pomeni, da je bila zastavna pravica pritožnika pridobljena pred pravico družbe S. Zgolj okoliščina, da popis ni bil opravljen na terenu po oceni pritožbenega sodišča ni imel vpliva na veljavnost popisa, saj je bila nepremičnina dovolj zanesljivo identificirana, publicitetni učinek pa je bil dosežen tudi z zaznambo popisa na izvirniku pogodbe. Ne gre torej za to, kar izpostavlja pritožba, da naj bi se namreč v konkretnem primeru po stališču prvostopenjskega sodišča zastavna pravica pridobila z zaznambo sklepa na pogodbi. Taka zaznamba na listini je bila z uveljavitvijo Zakona o izvršbi in zavarovanju v letu 1998 izrecno predvidena skupaj z razglasitvijo na sodni deski in objavo v Uradnem listu, torej zaradi učinkovitejšega publicitetnega učinka, na samo pridobitev pravice pa ni imela vpliva. Ker je torej tudi po oceni pritožbenega sodišča upnica S. d.d. pridobila zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini pred upnikom R. H., je pridobila tudi pravico biti poplačana pred njim. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2.tč. 365.čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju).