Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za odločanje o ustavitvi postopka s predhodno odredbo je relevantno stanje ob izdaji sklepa o predhodni odredbi.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
II. Tožena stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke z dne 7.3.2013 zoper sklep o predhodni odredbi z dne 26.2.2014 in odločilo, da sklep o predhodni odredbi II P 397/2014 z dne 26.2.2014 ostane v veljavi.
2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožena stranka. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga razveljavitev sklepa, ustavitev postopka s predhodno odredbo in razveljavitev opravljenih dejanj zavarovanja ter povračilo stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podrejeno se zavzema za vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da terjatev tožeče stranke znaša 50.213,78 EUR. Zavarovana je z vpisom zastavne pravice za znesek 90.000,00 EUR. Vpisana hipoteka v korist banke X. ni pomembna. Tožeča stranka je bila ob vpisu zastavne pravice z njo seznanjena. Neutemeljeno je sklicevanje na izračun vrednosti nepremičnin pri GURS. Gre le za podatek informativne narave. Hipoteka v korist banke X. je že poplačana. Prilaga izbrisno pobotnico z dne 1.3.2013. Zadostno zavarovanje je izkazano tudi glede na informativni izračun vrednosti nepremičnine pri GURS.
3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče na dolžnikov predlog ustavi postopek s predhodno odredbo in razveljavi opravljena dejanja med drugim, če dolžnik izkaže za verjetno, da je bila terjatev takrat, ko je bil izdan sklep o predhodni odredbi, že plačana ali dovolj zavarovana (2. točka prvega odstavka 264. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).
6. Ugotovitev sodišča, da v času izdaje sklepa o predhodni odredbi tožena stranka ni verjetno izkazala zadostnega zavarovanja terjatve tožeče stranke, je pravilna. Nasprotne trditve pritožnikov so bile ovržene s podatki zemljiške knjige. Zemljiškoknjižni izpisek, na katerega se je oprlo sodišče, je bil izdan 3.4.2014 (A22). Izkazoval je zavarovanje dveh terjatev: terjatve drugega upnika v višini 30.000,00 EUR v boljšem vrstnem redu od terjatve tožeče stranke (v višini 90.000,00 EUR). Za vrednost nepremičnine, obremenjene s hipoteko v korist tožeče stranke, tožena stranka v postopku ni ponudila nobenih dokazov. Zato je sodišče zaradi preverjanja primernosti zavarovanja njeno vrednost smelo preverjati z vpogledom v javno dostopne podatke GURS. Za morebitno drugačno (višjo) vrednost nepremičnine je bilo trditveno in dokazno breme na toženi stranki, ki ga ni zmogla. Ob takih dejanskih ugotovitvah, ki jih pritožbeno sodišče sprejema, ker imajo oporo v pravilno in popolno ocenjenem procesnem gradivu, je bila sprejeta odločitev tudi pravno pravilna: toženi stranki ni uspelo z verjetnostjo izkazati, da je bila terjatev tožeče stranke v vrednosti 50.213,78 EUR ob izdaji predhodne odredbe zadostno zavarovana že z vpisom hipoteke na nepremičnino M. P. Ugovor tožene stranke je bil zavrnjen po pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju ob pravilni uporabi materialnopravnega določila 264. člena ZIZ.
7. Sprejete odločitve pritožnika tudi v pritožbenem postopku ne moreta omajati. Sklicujeta se sicer na izbrisno pobotnico, ki je bila izdana že 1.3.2014. Ne opravičita, zakaj se nanjo nista sklicevala že v ugovoru (vložen je bil 7.3.2014). Gre za neupoštevno pritožbeno novoto, ki je ni mogoče več upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ne glede na to pritožbeno sodišče dodaja, da je bila izdana 1.3.2014, pa v zemljiško knjigo tudi ob odločanju o pritožbi še ni bila predložena. O tem se je pritožbeno sodišče prepričalo z vpogledom v zemljiško knjigo 20.5.2014. Za odločanje o ustavitvi postopka s predhodno odredbo je bilo relevantno stanje ob izdaji sklepa o predhodni odredbi. Izdana je bila 26.2.2014, torej pred izdajo izbrisne pobotnice, na katero se sklicuje tožena stranka. Tako se izkaže, da tudi na ta način ni izkazala pogojev za ustavitev postopka s predhodno odredbo po 2. točki prvega odstavka 264. člena ZIZ.
8. Pritožbeni razlogi niso podani. Ker pritožbeno sodišče ni našlo procesnih kršitev in materialnopravnih napak, na katere pazi po uradni dolžnosti, je zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 3365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, ni upravičena do povračila pritožbenih stroškov.