Jedro

Tožena stranka kot predlagateljica obnove postopka nosi dokazno breme, da brez svoje krivde novih dejstev in dokazov ni mogla uveljavljati pred pravnomočnim končanjem prejšnjega postopka. Ugovora (in navedb ter predlaganja dokazov) o tem, da je tožnica prejemala denarno nadomestilo v času od 1. 1. 2015 do 31. 3. 2015, v zvezi s tožbenim zahtevkom za priznanje pravic iz delovnega razmerja ni podala v pravnomočno končanem postopku. Okoliščina, da je kakšno dejstvo (dokaz) za stranko novo, za utemeljenost predloga za obnovo postopka iz tega razloga sama po sebi še ne zadostuje. Stranka mora namreč izkazati tudi, da v prejšnjem postopku glede tega dejstva (dokaza) ni ravnala (procesno) neskrbno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za obnovo postopka. Sodišče prve stopnje je predlog tožene stranke obravnavalo po določbi 10. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) in ugotovilo, da ni izpolnjen pogoj, določen v drugem odstavku 395. člena ZPP in sicer, da se sme dovoliti obnova postopka, če stranka okoliščin (novega dejstva in dokaza) ni mogla uveljaviti brez svoje krivde, preden je bil postopek končan s pravnomočno odločbo. Zaključilo je, da je tožena stranka v konkretnem primeru novo dejstvo, povezano s prejemanjem denarnega nadomestila za brezposelnost, lahko uveljavljala preden je bil postopek končan s pravnomočno sodbo.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je tožena stranka kot predlagateljica obnove postopka kot novo dejstvo navajala, da je tožnica v času brezposelnosti od Zavoda za zaposlovanje prejemala denarno nadomestilo, s čimer pa tožena stranka v času sojenja na prvi stopnji ni bila seznanjena. Tožena stranka se je z dejstvom, da je tožnica prejemala denarno nadomestilo za čas brezposelnosti seznanila šele 17. 6. 2016, ko je prejela odločbo Zavoda za zaposlovanje, s katero jo je pozval k povrnitvi zneskov izplačanega nadomestila. Podatka o prejemanju denarnega nadomestila med brezposelnostjo tožena stranka ne bi mogla pridobiti pri Zavodu za zaposlovanje, saj gre za osebni podatek tožnice. Zato tožena stranka ni mogla vedeti, da je tožnica uveljavljala pravico do denarnega nadomestila niti da je bila ta pravica priznana. Zatrjuje, da za dejstvo prejemanja denarnega nadomestila tožena stranka ni mogla izvedeti s tem, ko je izpolnila obrazec Zavoda za zaposlovanje "Potrdilo o višini plače". Sicer pa je tožnica prejemanje nadomestila zavestno zamolčala, čeprav je vedela, da v primeru reparacije ni upravičena do izplačila nadomestila plače in denarnega nadomestila med brezposelnostjo. Glede na navedeno se tožena stranka ne strinja s presojo sodišča prve stopnje, da bi morala tožena stranka sklepati, da tožnica prejema denarno nadomestilo in bi morala to uveljavljati v pravnomočno končanem postopku. Skladno z načelom popolne odškodnine je treba pri določitvi nadomestila plače upoštevati vse prejemke, ki jih je tožnica prejela v spornem obdobju, torej tudi prejeta denarna nadomestila med brezposelnostjo. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za obnovo postopka.

3. V odgovoru na pritožbo tožnica prereka navedbe tožene stranke v pritožbi in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, se lahko na predlog stranke obnovi, če stranka izve za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku (10. točka 394. člena ZPP). Obnova se v takem primeru sme dovoliti le, če stranka novih dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogla uveljaviti, preden je bil poprejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo (drugi odstavek 395. člena ZPP).

7. Tožena stranka kot predlagateljica obnove postopka nosi dokazno breme, da brez svoje krivde novih dejstev in dokazov ni mogla uveljavljati pred pravnomočnim končanjem prejšnjega postopka. Ugovora (in navedb ter predlaganja dokazov) o tem, da je tožnica prejemala denarno nadomestilo v času od 1. 1. 2015 do 31. 3. 2015, v zvezi s tožbenim zahtevkom za priznanje pravic iz delovnega razmerja ni podala v pravnomočno končanem postopku. Okoliščina, da je kakšno dejstvo (dokaz) za stranko novo, za utemeljenost predloga za obnovo postopka iz tega razloga sama po sebi še ne zadostuje. Stranka mora namreč izkazati tudi, da v prejšnjem postopku glede tega dejstva (dokaza) ni ravnala (procesno) neskrbno.

8. Tožena stranka je odločbo Zavoda RS za zaposlovanje z dne 15. 6. 2016, iz katere je razvidno, da je bila tožnici z odločbo z dne 16. 1. 2015 priznana pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, sicer res prejela po pravnomočno končanem postopku pred sodiščem prve stopnje. Vendar pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je v postopku uveljavitve pravice tožnice do nadomestila med brezposelnostjo tožena stranka 13. 1. 2015 izpolnila podatke o višini tožničine plače za potrebe odmere tega nadomestila na predpisanem obrazcu Zavoda RS za zaposlovanje. Glede na to, da je tožena stranka izpolnila potrebne podatke na potrdilu, v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da ni vedela, da je tožnica v upravnem postopku pri pristojnem zavodu uveljavljala pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.

9. Glede na navedeno in tožničin tožbeni zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja zaradi nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi bi morala tožena stranka vedeti, da okoliščine o morebitnem prejemanju denarnega nadomestila predstavljajo odločilno dejstvo in bi lahko ob ustrezni procesni skrbnosti bodisi sama opravila poizvedbe o prejemanju denarnega nadomestila pri pristojnem organu, bodisi predlagala sodišču prve stopnje, da te poizvedbe opravi. Ker tega zaradi premajhne procesne skrbnosti ni storila, je na njej krivda, da te okoliščine ni uveljavljala pravočasno, torej še preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodbo.

10. Glede na to, da predlog tožene stranke za obnovo postopka ni dovoljen (395. člen ZPP), se pritožbeno sodišče ne opredeljuje do pritožbenih navedb o tem, da je treba v skladu z načelom popolne odškodnine pri priznanju pravic iz delovnega razmerja upoštevati, da je tožnica sočasno prejela tako denarno nadomestilo med brezposelnostjo kot nadomestilo plače pri toženi stranki.

11. Ker niso bili podani niti s pritožbo uveljavljeni razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).