Jedro

V predlogu za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve mora biti tudi izkazana objektivna nevarnost, da bo sicer uveljavitev nedenarne terjatve onemogočen ali precej otežena.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, s katero se toženki do pravnomočne rešitve te pravdne zadeve prepove vknjižba lastninske pravice pri nepremičninah, vpisanih pri vl.št. 7 in 866 k.o. H., ter hkrati toženki prepove odtujitev in obremenitev premičnin, zlasti živine, kmetijskih strojev in orodja.

Proti navedenemu sklepu se je pritožila tožeča stranka ter uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 353. člena ZPP in predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje in odločanje. V obrazložitvi pritožbe navaja, da so ugotovitve v obrazložitvi izpodbijanega sklepa v nasprotju z dejstvi, ugotovljenimi v drugem pravdnem spisu, na katerega se sklicuje tožeča stranka v svoji tožbi.

Dalje navaja, da je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, ne da bi izvedlo kakršenkoli dokaz in le na podlagi navedb pravdnih stranka, kar je vplivalo na zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Ta pa je vplivala tudi na zmotno uporabo materialnega prava.

Sodišče je prezrlo, da je med strankama že tekla pravda pod drugo opr.št. in je bila že izdana drugostopna odločba, ki omogoča takojšnjo vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi v korist tožene stranke. Že samo to dejstvo zanika pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da naj ne bi obstajala nevarnost, da bi bila upnikova terjatev v primeru, da v sporu uspe, kakorkoli onemogočena ali otežena. Ob dejstvu, da je tožnik v teku te pravde umrl in se postopek nahaja v stanju vstopa novega dediča, ki bo določen po končanju zapuščinske zadeve, pa so podane predpostavke iz 1. odstavka 267. člena Zakona o izvršilnem postopku. Isto velja glede premičnin, saj jih vključuje izročilna pogodba. Nujno je tožečo stranko zavarovati v celotnem obsegu predlagane začasne odredbe. Sodišče prve stopnje pa ni zaslišalo niti pravdnih strank in očitno tudi ni vpogledalo prej omenjenega pravdnega spisa, ki se nahaja pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije v revizijskem postopku.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu podrobno navedlo vse razloge, iz kateri je zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe. Zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. tč. 2. odstavka 354. člena ZPP, torej ni podana. Sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kakih formalnih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti v skladu z določilom 2. odst. 365. člena ZPP.

Sodišče druge stopnje tudi nima pomislekov o dejanskih in pravnih ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki jih pritožbena izvajanja ne morejo omajati. Začasne odredbe je mogoče izdati le ob predpostavkah, ki so predpisane v zakonu in morajo biti izpolnjene za izdajo določene začasne odredbe. Za zavarovanje nedenarne terjatve mora upnik izkazati verjeten obstoj terjatve in nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena (1. odstavek 267. člena ZIP), ali pa verjeten obstoj terjatve in da je začasna odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek nenadomestljive škode (2. odstavek 267. člena ZIP). Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo v izpodbijanem sklepu, da je iz podatkov v tožbi tožnikova terjatev dovolj verjetno izkazana, pač pa tožnik ne izkazuje nevarnosti, da bo sicer uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena. Razlogi v tej smeri so pravilni in preprečljivi in se sodišče druge stopnje v celoti sklicuje nanje v izogib ponavljanja.

Tudi po mnenju pritožbenega sodišča objektivna nevarnost, da bo uveljavitev nedenarne terjatve tožeče stranke sicer onemogočena ali precej otežena, ni z ničemer izkazana. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno poudarilo, da toženka spornih stvari sploh nima v posesti, tožeča stranka pa tudi ni z ničemer izkazala za verjetno, da bi toženka imela kakršenkoli namen odtujiti ali obremeniti sporne stvari. Ob takem stanju pa je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom predlagano začasno odredbo zavrnilo.

Tudi pritožbena izvajanja po mmenju sodišča druge stopnje ne morejo vplivati na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje.

Ker je sodišče druge stopnje ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker tudi ni ugotovilo kakih kršitev iz razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter v skladu z določilom člena 380 točka 2. ZPP potrilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker v pritožbi niso bili zaznamovani.

Določbe Zakona o pravdnem postopku in zakona o izvršilnem postopku, na katerih temelji odločitev pritožbenega sodišča, so uporabljene na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-1).