Jedro

Zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se zamudna sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo ugotovilo, da je nepremičnina, parc. št. 296/1 stavba v izmeri 274 m2, vpisana pri vl. št. 1644, k.o. H., ki v naravi predstavlja stanovanjsko stavbo Ul. X. št. 11 z zemljiščem, skupno, v času trajanja izvenzakonske skupnosti pridobljeno premoženje tožnika in toženke in da sta deleža tožnika in toženke na njem enaka, torej pripada vsakemu ½ teh nepremičnin. Toženki je naložilo, da je dolžna v 15 dneh izdati tožniku zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo slednji vknjižil kot lastnik nepremičnine parc. št. 296/1 stavba v izmeri 274m2, vpisana pri vl. št. 1644, k.o. H., do 1/2, saj bo sicer to zemljiškoknjižno listino nadomestila ta pravnomočna sodba. Glede pravdnih stroškov je odločilo, da je toženka dolžna povrniti tožniku pravdne stroške v znesku 3.390,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka po prvostopenjski sodbi, do plačila, vse v 15. dneh.

Zoper navedeno sodbo je toženka vložila laično pritožbo. Navaja, da se ne strinja s plačilom 3.390,98 EUR. Tožnikove navedbe so same laži. Hišo je kupila sama. Podrobno pojasni, kako je potekal nakup, kdo ji je pri tem pomagal. Ne drži, da je bila doma in da jo je tožnik preživljal. Tožnik ni plačeval nobene položnice. Otrokom ne plačuje preživnine. Z njim ni v zvezi že od leta 2000. Toženka in otroci so v finančni stiski. Pojasni, na kakšen način je tožnik prišel v hišo. Dogovora, da bo preživljal družino, se ni držal. Večino časa je bil brezposeln, prijavljen na Zavodu za zaposlovanje. Je agresiven. V času njunega razmerja je imel več partnerk. Zahajal je v kazino. Leta 2004 ni bila več njegova partnerka. Otroci za tožnika nočejo slišati. V hiši je živel na silo. S tožnikom pod isto streho ni možno živeti. Če bo sodišče odločilo, da je kaj njegovega, so mu to pripravljeni izplačati. V potrditev svojih trditev predlaga izvedbo dokazov, med drugim zaslišanje številnih prič.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbena navajanja toženke, zadevajo dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, glede nakupa sporne nepremičnine, kje je dobila denar za kupnino, kdo je prispeval denar; kako je odplačevala kredit; kašne so bile razmere v družini; kakšen je bil njen odnos s tožnikom; koliko časa je trajala njuna izvenzakonska skupnost; glede preživljanja družine ipd. in tako predstavljajo nasprotovanje toženke sprejeti dokazni oceni sodišča prve stopnje.

Toženka navkljub seznanitvi s tožbo in poučena o posledicah pasivnosti v tej fazi postopka, na tožbo ni odgovorila, zato je sodišče prve stopnje ob preizkusu predpostavk iz 318. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zadevi izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku tožnika ugodilo. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so v obravnavani zadevi izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, dokaznega postopka ni izvajalo. Toženkina pasivnost se šteje kot pripoznava tožnikovih dejanskih navedb. Sodišče prve stopnje je, kot podlago za zamudno sodbo, tako pravilno vzelo dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi.

Toženka tožnikove tožbene navedbe prereka šele v pritožbi in predlaga izvedbo številnih dokazov, kar pa je prepozno, saj pritožbe zoper zamudno sodbo ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato sodišče druge stopnje njenih pritožbenih trditev in dokaznih predlogov ni moglo upoštevati (2. odstavek 338. člena ZPP).

Toženka tudi zgolj pavšalno izpodbija stroškovno odločitev sodišče prve stopnje, pri preizkusu odločitve po uradni dolžnosti, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tudi ta odločitev pravilna, odmera stroškov pa v skladu z Zakonom o sodnih taksah in Odvetniško tarifo.

Ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe v okviru, ki ga določa 2. odstavek 350. člena ZPP, sodišče druge stopnje tako ugotavlja, da po uradni dolžnosti upoštevanih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka sodišče ni zagrešilo, njegova odločitev pa je tudi materialnopravno pravilna. Zaradi navedenega je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in zamudno sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).