Jedro

Dedni dogovor, naveden v sklepu o dedovanju, je mogoče izpodbijati s tožbo, ne pa s pritožbo zoper ta sklep.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje za dedinji po pokojnem M. S. proglasilo njegovo izvenzakonsko družico B.V. M. in njegovo hčerko N. S., vsako do 1/2. V sklep je povzelo njun dedni dogovor o razdelitvi zapuščinskega premoženja.

Proti sklepu se pritožuje dedinja N. S., ki navaja, da nepošteno razdelitev odklanja, ker je očitno povsem izigrana. Šele na zapuščinski obravnavi je bil prečitan seznam zapuščine, prej ji vpogled ni bil omogočen, očitno je bilo marsikaj iz stanovanja odnešeno, ostalo pa v dokaj mizernem stanju. Glede previsokih pogrebnih stroškov 500.000,00 SIT, bi morala B. M. poprej kontaktirati z njo, saj naj bi jih pritožnica nosila polovico.

Prijavila je tudi bistveno napačno vrednost delnic, nato pa manipulirala s stroški pogreba, tako da bi pritožnici pripadla le 1/3 delnic. Omenja še pokroviteljski in nesramen odnos očetove partnerke do nje na terenu. V prilogi, vloženi po izteku pritožbenega roka, zapustnikova hči prosi za taksno oprostitev, sicer pa dokaj podrobno opisuje okoliščine, zaradi katerih meni, da je z dogovorjeno delitvijo zapuščine prikrajšana in predlaga ponovno razpravo o razdelitvi očetovih umetniških del. Odklanja tudi plačilo polovice pogrebnih stroškov, ki ga od nje terja sodedinja, saj so pretirani in jih ne zmore, želi pa polovični delež od delnic na borzi, od katerih so bili stroški pogreba odšteti. Podaja svoj novi predlog za delitev umetniških del. Pritožba ni utemeljena.

Vsebine prepozno vložene "priloge k pritožbi", ki dejansko predstavlja dopolnitev pritožbenih navedb, ni dopustno upoštevati, saj bi bilo sicer poseženo v pravice sodedinje, ki se opirajo na izpodbijani sklep (3. odstavek 173. člena Zakona o dedovanju - ZD).

Ne glede na to je že iz same pravočasne pritožbe, ki sicer ne podaja določnega pritožbenega predloga, mogoče razbrati, da se pritožnica predvsem ne strinja z delitvijo zapuščine, za kakršno sta se s sodedinjo dogovorili, ker meni, da je z njo prikrajšana, oz.

izigrana. Ker je ta delitev vsebovana v dednem dogovoru, ki je po svoji naravi pogodba, ne glede na to, da je povzet v sklepu o dedovanju, je ni dopustno izpodbijati s pritožbo zoper ta sklep, ampak le s posebno tožbo. To velja tako za umetniška dela kot za vrednostne papirje, saj je vse to premoženje predmet dednega dogovora. Iz tega pa tudi ni razvidno, da bi dedinji pogrebne stroške poračunali pri delitvi delnic, kar smiselno omenja pritožnica. Če je za tako delitev šlo, pa se pritožnica z njo ne strinja, velja tudi v tej smeri že obrazloženo o možnosti izpodbijanja dogovora. Morebitne drugačne medsebojne zahtevke oz. terjatve iz naslova višine in plačila pogrebnih stroškov bosta sicer dedinji morali v primeru nesporazumov uveljavljati v drugih postopkih.

Pritožbo je bilo torej treba zavrniti in izpodbijani sklep o dedovanju potrditi kot pravilen in zakonit (čl. 365, tč. 2 ZPP v zvezi s členom 163 ZD).

Za odločitev o predlagani taksni oprostitvi je pristojno sodišče prve stopnje (člen 169/1 ZPP v zvezi s členom 163 ZD).