Jedro

Upoštevati je potrebno, da je pravico družbenika po posredovanju informacij in vpogledu razumeti široko, njene omejitve pa tolmačiti restriktivno, zato je mogoče zaključiti, da nasprotni udeleženec ni podal zadostne trditvene podlage, ki bi omogočale presojo upravičenosti njegovega ravnanja skladno z obrazloženimi merili. Zgolj hipotetična možnost nadaljnjega posredovanja informacij in možnost uporabe le-te v sodnih postopkih ne zadošča.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Predlagatelj nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo: „I. Ugodi se predlogu predlagatelja O. d.d., ki se glasi: »Predlagatelju se dovoli vpogled v poslovne knjige in vso poslovno dokumentacijo družbe E. d.o.o..

Nasprotni udeleženec E. d.o.o. in njegov poslovodja sta predlagatelju O. d.d. dolžna omogočiti vpogled v poslovne knjige in vso poslovno dokumentacijo družbe E. d.o.o., v roku 8 dni, pod izvršbo.

Nasprotni udeleženec E. d.o.o. je dolžan predlagatelju O. d.d. posredovati naslednje informacije in listine: - datum zadnje skupščine in zapisnik te skupščine; - kakšen je bil rezultat poslovanja v letu 2010; - kakšni so cilji družbe E. d.o.o. za leto 2011; - glavni sklenjeni posli v letu 2010; - glavni sklenjeni posli v letu 2011 do sedaj; - nameravani sklenjeni posli in projekti v letu 2011; - informacije o poslovanju družbe E. d.o.o. v letu 2011, vse v roku 8 dni, pod izvršbo.«

II. Nasprotni udeleženec je dolžan predlagatelju povrniti pravdne stroške tega postopka v višini 474,00 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.“

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožil nasprotni udeleženec. Smiselno je uveljavljal pritožbena razloga napačne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog predlagatelja v celoti zavrne in mu naloži obveznost povračila stroškov tega postopka.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril. Pritožbenemu sodišču predlaga, da jo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba nasprotnega udeleženca ni utemeljena.

5. Predlagatelj je kot družbenik nasprotnega udeleženca od slednjega skladno z določbo prvega odstavka 512. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) zahteval posredovanje določenih informacij in vpogled v predlogu opredeljeno dokumentacijo. Sodišče prve stopnje je njegovemu predlogu ugodilo, potem ko je zaključilo, da nasprotni udeleženec ni izkazal pogojev za zavrnitev družbenikove zahteve skladno z drugim odstavkom 512. člena ZGD-1. Pritožbeno sodišče takšnemu zaključku pritrjuje.

6. Bistveno za odločitev o zadevi je razumevanje pomena in namena družbenikove zahteve po prvem odstavku 512. člena ZGD-1. Pravica do informacij in vpogleda je članska pravica družbenikov, ki se uvršča med (so)upravljalske pravice. Njen namen je predvsem v tem, da je podporna pravica, torej pravica, namenjena uveljavljanju (siceršnjega) članskega položaja v družbi. (1) Z njo se zagotavlja družbeniku pravica do kontrole družbe, ki mu omogoča, da uresničuje svoje individualne interese, če in kolikor se ti nanašajo na članstvo v družbi. Gre torej za pravico družbenika, ki mu pripada na podlagi njegovega članstva v družbi, in jo je mogoče omejiti zgolj skladno s pogoji po drugem odstavku 512. člena ZGD-1. Trditveno in dokazno breme za obstoj subjektivne (da bo družbenik informacijo uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe) in objektivne (nevarnost, da bo s tem družbi in z njo povezani družbi prizadel občutno škodo) predpostavke po navedeni zakonski določbi nosi družba.

7. Nasprotni udeleženec je razloge za zavrnitev zahteve predlagatelja utemeljeval na zatrjevanih dejstvih, da je predlagatelja ob vložitvi zahteve za posredovanje informacij zastopal I. Ž., katerega imenovanje je sporno, da je sporno družbeništvo predlagatelja ter da bi lahko zakoniti zastopnik predlagatelja s pregledom pridobljene informacije posredoval direktorju družbe I. M. d.d. M. P., ki bi kot zastopnik in lastnik družbe Z. d.o.o. te informacije lahko uporabil proti nasprotnemu udeležencu v sodnem postopku V Pg 1/2009. Po mnenju pritožbenega sodišča takšna trditvena podlaga ne zadošča za zaključek o utemeljenosti zavrnitve družbenikove, t.j. predlagateljeve zahteve po posredovanju informacij in vpogledu v poslovno dokumentacijo.

8. Sodišče prve stopnje je na podlagi trditve nasprotnega udeleženca, da je zakoniti zastopnik predlagatelja I. Ž. kot tak vpisan v sodnem registru, pravilno zaključilo, da nasprotni udeleženec ne more uspeti s trditvami o spornosti njegovega imenovanja. Slednje bo sodišče presojalo v postopku o veljavnosti sklepov o imenovanju zakonitega zastopnika, po navedbah nasprotnega udeleženca pod opr. št. V Pg 388/2011. Do odločitve v tem sporu tako skladno z 8. členom Zakona o sodnem registru velja, da je I. Ž. upravičen zastopati predlagatelja in kot njegov zakoniti zastopnik podati tudi zahtevo za vpogled v poslovno dokumentacijo in posredovanje informacij po 512. členu ZGD-1. 9. Prav tako nasprotni udeleženec ne more uspeti s trditvami s spornosti družbeništva predlagatelja. Ta je pravilno opozoril na določbo 73. člena Obligacijskega zakonika, po kateri se v primeru, ko je pogodbo za zastopanega podpisala oseba, ki takšnega upravičenja nima, šteje, da je pogodba sklenjena, v kolikor jo zastopani odobri. Iz ravnanj in tudi izrecne izjave predlagatelja (tč. VIII Odgovora na vlogo z dne 27. 09. 2011, list. št. 14) izhaja, da je pogodbo o pridobitvi poslovnega deleža ta odobril, zato je sklicevanje nasprotnega udeleženca na njeno neveljavnost neutemeljeno.

10. Pravilna pa je tudi odločitev sodišča prve stopnje glede neizpolnitve subjektivne zavrnitvene predpostavke po drugem odstavku 512. člena ZGD-1. Za izpolnitev slednje je namreč potrebno izkazati, da obstaja konkretna nevarnost uporabe informacije, ki bi bila v nasprotju z interesi družbe. Sklicevanje nasprotnega udeleženca na možnost posredovanja pridobljenih informacij s strani zakonitega zastopnika predlagatelja zakonitemu zastopniku družbe Z. d.o.o. ter nadalje na možnost uporabe teh informacij v sporu med omenjeno družbo in nasprotnim udeležencem, standarda konkretnosti ne dosega. Upoštevati je tako potrebno, da je pravico družbenika po posredovanju informacij in vpogledu razumeti široko (2), njene omejitve pa tolmačiti restriktivno, zato je mogoče zaključiti, da nasprotni udeleženec ni podal zadostne trditvene podlage, ki bi omogočale presojo upravičenosti njegovega ravnanja skladno z obrazloženimi merili. Zgolj hipotetična možnost nadaljnjega posredovanja informacij in možnost uporabe le-te v sodnih postopkih ne zadošča. 11. Tudi sicer pritožbeno sodišče ugotavlja, da se po vsebini informacije nanašajo na družbo (nasprotnega udeleženca), njeno dejavnost, vodenje poslov, kar vse omogoča družbeniku (predlagatelju) kontrolo nad vodenjem poslov in posledično učinkovito uveljavljanje svojih pravic. Tako ni mogoč zaključek, da bo pravica, ki jo v postopku uveljavlja predlagatelj, uporabljena za namen, ki ni združljiv z njenim bistvom oz. namenom, t.j. da bo poslabšala položaj družbe, kar bi edino lahko utemeljilo ravnanje nasprotnega udeleženca (zavrnitev zahteve predlagatelja).

12. Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani in da je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna, prav tako v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo nasprotnega udeleženca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Nasprotni udeleženec pritožbenih stroškov ni priglasil, zato je odločanje o njih odpadlo. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da odgovor na pritožbo ni bistveno pripomogel k odločitvi v zadevi, zato stroški odgovora na pritožbo niso stroški, ki bi bili za pravdo potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP).

(1) Tako tudi mag. Peter Podgorelec, v Informacijske pravice družbenikov, GV založba, Ljubljana, 2007, str. 26. (2) Tako tudi Bojan Zabel v Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah, GV založba, Ljubljana, 2007, 3. knjiga, str. 180.