Jedro

Po presoji pritožbenega sodišča je tak ugovor (popolne ali delne neizpolnitve) prepozen, očitek kršitve določb pravdnega postopka pa neutemeljen. Da tožeča stranka svoje obveznosti ni v celoti oziroma popolnoma izpolnila, tožena stranka prvič navaja šele v pritožbenem postopku. Kot je že pojasnjeno, je v postopku pred sodiščem prve stopnje ves čas vztrajala, da je zaradi tožničine opustitve izdelave in izročitve evidenčnega lista (ob predaji spornih barvnih kovin dne 29. 4. 2019) predaja v nasprotju s prisilnimi predpisi, posledično nična in da zato tožeča stranka ne more imeti več proti toženi stranki zahtevka na izpolnitev njene pogodbene obveznosti, tj. plačilo vtoževanega računa. Zaradi takega ugovora tožena stranka v postopku na prvi stopnji tudi ni pojasnila, ali odsotnost evidenčnega lista pomeni pomanjkljivost, zaradi katere tožeči stranki po vtoževanem računu ni dolžna plačati nič ali le delno ob tem, da morebitne zatrjevane delne neizpolnitve zneskovno niti ne ovrednoti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati znesek 26.107,27 EUR skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 30. 5. 2019 do plačila ter ji povrniti stroške izvršilnega postopka v znesku 74,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od devetega dne po dnevu vročitve sklepa o izvršbi opr. št. VL 77130/2019 z dne 4. 9. 2019 toženi stranki dalje do dne plačila (I. točka izreka uvodoma navedene sodbe). Toženi stranki pa je v plačilo naložilo tudi pravdne stroške tožeče stranke v višini 697,00 EUR, in sicer v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do dne plačila (II. točka izreka uvodoma navedene sodbe).

2. Zoper citirano sodbo v celoti je tožena stranka vložila pritožbo. Uveljavljala je vse pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, tožeči stranki pa naloži, da toženi stranki povrne stroške pravdnega postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev. Podrejeno je tožena stranka predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Stroške pritožbenega postopka je specificirala v stroškovniku na sami vlogi.

3. Na pritožbo tožene stranke je tožeča stranka odgovorila s predlogom, da jo pritožbeno sodišče v celoti zavrne in sodbo sodišča prve stopnje potrdi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem gospodarskem sporu tožeča stranka zahteva plačilo s strani tožene stranke prevzetih barvnih kovin, in sicer po sklenjeni prodajni pogodbi in v ta namen izstavljenem računu št. 123-19000922 z dne 29. 4. 2019 v višini 26.107,27 EUR.

6. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku ugodilo. Presojalo je dve sporni vprašanji: (1) ali je tožena stranka dne 29. 4. 2019 pri tožeči stranki prevzela barvne kovine, odkup katerih sta pravdni stranki dogovarjali z elektronsko korespondenco in telefonsko med 26. 4. 2019 in 29. 4. 2019 in (2) ali je bila prodaja spornih barvnih kovin izvršena skladno s kogentnimi predpisi in posledično veljavna ter po izvedenem dokaznem postopku in materialnopravni oceni ugovora ničnosti toženke. Po končnem odgovoru na predhodno citirani vprašanji je zaključilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen.

7. Tožena stranka takšno odločitev graja. V pritožbi navaja, da je svojo obrambo v postopku gradila predvsem na nespornem dejstvu, da tožeča stranka toženi stranki ob prodaji predmetnih barvnih kovin ni izročila evidenčnega lista, pa bi ji ga glede na določilo 25. člena Uredbe o odpadkih morala, da je (posledično) nesporno, da tožeča stranka ni v celoti in pravilno izpolnila svoje obveznosti,1 da se sodišče prve stopnje do manjka evidenčnega lista sploh ni opredelilo in da tudi ni ugotavljalo spornih odločilnih dejstev, ali so predmet sporne pogodbe predstavljali odpadki ali stranski proizvodi. Sodišče prve stopnje je kot pravno podlago uporabilo določila prodajne pogodbe, ugotovilo, da izročitev evidenčnega lista predstavlja del razpolagalnega pravnega posla, po mnenju tožene stranke pa je nato napačno zaključilo, da predstavlja izostanek evidenčnega lista pomanjkljivost v obliki kršitve upravnopravnega predpisa. Razpolagalni pravni posel so pravna dejanja, ki jih mora prodajalec, tj. v konkretnem primeru tožeča stranka, izvršiti za pravilno in popolno izpolnitev svojih obveznosti, na podlagi katere lahko posledično pridobi pravico iz zavezovalnega posla - zahtevati plačilo kupnine s strani tožene stranke. V primeru prodaje spornih odpadnih kovin je bila tožeča stranka zato dolžna ne le zgolj izročiti sporne kovine, temveč toženi stranki skupaj z izročitvijo kovin na podlagi zavezujoče zakonodaje (Uredbe o odpadkih) predati še evidenčni list, česar pa nesporno ni storila.

8. V pritožbi tožena stranka torej trdi, da tožeča stranka v konkretnem primeru svoje obveznosti ni v celoti pravilno izpolnila, njeno ravnanje pa da nikakor ne more predstavljati zgolj kršitve upravnopravnih predpisov. Sodišče prve stopnje bi po njenem stališču v okviru materialnopravne presoje moralo ugotavljati, kakšne so posledice takšne nepopolne izpolnitve, pri čemer pa toženi stranki zagotovo ni mogoče naložiti celotnega plačila kupnine (enako kot če bi tožeča stranka svoje obveznosti v celoti popolno in pravilno izpolnila).

9. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo pravilno opozarja, da je tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje sicer res zatrjevala, da bi ji morala tožnica skladno z določbo 25. člena Uredbe o odpadkih (po kateri mora izvirni povzročitelj odpadkov ali drug imetnik odpadkov za vsako pošiljko odpadkov zagotoviti evidenčni list2), pri izročitvi oziroma prevzemu spornih odpadnih barvnih kovin izdelati in izročiti evidenčni list ter da kopija elektronskega sporočila z dne 29. 4. 2019, katero tožeča stranka v svoji vlogi z dne 4. 12. 2019 poimenuje "prevzemnica", predstavlja vsebinsko prazno in pomanjkljivo listino (da torej ne predstavlja evidenčnega lista po Uredbi o odpadkih).3 Prav tako temu pravilno dodaja, da je bila takšna predaja po navedbah tožene stranke v nasprotju s prisilnimi predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, in glede na določila Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) nična, tožbeni zahtevek pa že iz tega razloga neutemeljen. Domnevna izpolnitev medsebojnega dogovora s strani tožeče stranke (ki naj bi ga sklenili pravdni stranki) naj bi bila tako nična4, kar pa po 87. členu OZ pomeni, da je vsaka stranka dolžna drugi vrniti vse, kar je prejela na podlagi nične pogodbe in zato tožeča stranka proti toženi stranki ne more imeti več zahtevka na izpolnitev njene pogodbene obveznosti, tj. plačilo po vtoževanem računu.

10. Upoštevaje tako povzeto trditveno podlago tožene stranke pritožbeno sodišče ugotavlja, da se tožena stranka v pritožbenem postopku tožbenemu zahtevku upira z drugačnim ugovorom, kot ga je podala v postopku pred sodiščem prve stopnje, saj v pritožbi sedaj trdi, da tožeča stranka svoje obveznosti ni v celoti pravilno izpolnila, sodišču prve stopnje pa očita, da bi glede na nesporno dejstvo, da tožeča stranka toženi stranki ob prodaji predmetnih barvnih kovin ni izročila evidenčnega lista, moralo presojati tudi, kakšne so posledice takšne _nepopolne izpolnitve_ ter kakšen vpliv imajo na samo zahtevano izpolnitev pogodbene obveznosti s strani tožene stranke, pri čemer toženi stranki zagotovo ni mogoče naložiti celotnega plačila kupnine. Prvostopenjsko sodišče po stališču pritožnice zaradi zmotne uporabe materialnega prava tako sploh ni ugotavljalo odločilnih dejstev, zato naj bi bila podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vendar pa je po presoji pritožbenega sodišča tak ugovor (popolne ali delne neizpolnitve) prepozen, očitek kršitve določb pravdnega postopka pa neutemeljen. Da tožeča stranka svoje obveznosti ni v celoti oziroma popolnoma izpolnila, tožena stranka prvič navaja šele v pritožbenem postopku. Kot je že pojasnjeno, je v postopku pred sodiščem prve stopnje ves čas vztrajala, da je zaradi tožničine opustitve izdelave in izročitve evidenčnega lista (ob predaji spornih barvnih kovin dne 29. 4. 2019) predaja v nasprotju s prisilnimi predpisi, posledično nična in da zato tožeča stranka ne more imeti več proti toženi stranki zahtevka na izpolnitev njene pogodbene obveznosti, tj. plačilo vtoževanega računa. Zaradi takega ugovora tožena stranka v postopku na prvi stopnji tudi ni pojasnila, ali odsotnost evidenčnega lista pomeni pomanjkljivost, zaradi katere tožeči stranki po vtoževanem računu ni dolžna plačati nič ali le delno ob tem, da morebitne zatrjevane delne neizpolnitve zneskovno niti ne ovrednoti. Ker ob tem v pritožbi tudi ne izkaže, da tega brez svoje krivde ni mogla navesti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena ZPP (prvi odstavek 337. člena ZPP), za sodišče druge stopnje pritožbene navedbe tožene stranke glede ugovora neizpolnitve oziroma delne izpolnitve niso neupoštevne.

11. Skladno z obrazloženim prvostopenjsko sodišče odsotnosti evidenčnega lista v nasprotju z navedbami tožene stranke ni bilo dolžno presojati skozi prizmo ugovora nepopolne izpolnitve (in samo ugotavljati, koliko je takšna izpolnitev manjvredna), posledično pa tudi očitana postopkovna kršitev v konkretnem primeru ni podana. Z navedbami v tej smeri v postopku namreč ni razpolagalo. Pravilno pa je po presoji pritožbenega sodišča odgovorilo na navedbe, ki jih tožena stranka je podala tj. na njena zatrjevanja glede ničnosti izpolnitve tožeče stranke oziroma domnevne predaje spornih odpadnih kovin toženi stranki (16. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Da se do manjka evidenčnega lista v tem kontekstu ni opredelilo, je neutemeljena pritožbena navedba.

12. Pritožbeno sodišče se tudi ne strinja z očitkom tožene stranke, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi napačno in zmotno ugotovilo dejansko stanje glede predaje oziroma prevzema spornih barvnih kovin. Tak pritožbeni očitek ni utemeljen, saj je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da navedeno dejstvo med pravdnima strankama sploh ni bilo sporno, zaradi česar sodišče prve stopnje v zvezi z njim niti ni bilo dolžno izvajati dokaznega postopka (drugi odstavek 214. člena ZPP). Tožena stranka se je namreč plačilu upirala s trditvami, da tožeča stranka v dopolnitvi tožbe _ni izkazala in dokazala,_ da naj bi med tožečo stranko in toženo stranko dejansko prišlo do predaje in prevzema spornih odpadnih barvnih kovin (da tega elektronsko sporočilo z dne 29. 4. 2019 ne dokazuje - prim. list. št. 47), ni pa predaje in prevzema izrecno zanikala. Celo nasprotno. V pripravljalni vlogi z dne 1. 3. 2021 je sama navedla, da je tožeča stranka pri spornem odkupu odpadnih barvnih kovin ravnala v nasprotju s prisilnimi predpisi, saj toženi stranki _ob predaji spornih barvnih kovin_ ni izdala evidenčnega lista, vsled česar je _izpolnitev tožeče stranke nična_ (prim. list. št. 54). V postopku na prvi stopnji je tožena stranka torej ves čas trdila, da ji tožeča stranka _ob predaji_ kovin ni izročila evidenčnega lista, kar trdi tudi sedaj v pritožbi. Takšne navedbe pa so v nasprotju z njenimi predhodnimi trditvami, da do predaje spornih barvnih kovin sploh ni prišlo. Če tožeča stranka spornega materiala ne bi izročila, izpolnitve ne bi bilo - tožena stranka pa še v pritožbi zatrjuje, da tožeča stranka svoje obveznosti ni izpolnila v celoti oziroma pravilno. Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene.

13. Zgoraj navedena presoja pritožbenega sodišča izkazuje neutemeljenost pritožbe tožene stranke, v posledici česar jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP), potem ko je ta uspešno prestala tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pri tem je pritožbeno sodišče odgovorilo zgolj na navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

14. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Stroškov odgovora na pritožbo pa tožeča stranka ni priglasila, zato je odločanje o njih odpadlo.

1 Saj toženi stranki ob predaji barvnih kovin ni izročila evidenčnega lista. 2 Evidenčni list je listina, s katero imetnik odpadkov in oseba, ki odpadke prevzame, potrdita oddajo in prevzem pošiljke odpadkov (2. točka 3. člena Uredbe o odpadkih). 3 Smiselno je torej navajala, da ji evidenčni list ob prevzemu ni bil zagotovljen. 4 Prim. navedbe na list. št. 49, 54.