Jedro

Za podržavljene nepremičnine, na katerih je stala stavba, vendar je le zanjo bila plačana kupnina, je mogoče uveljavljati odškodnino v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada d.d. Ljubljana in sicer v obsegu fundusa in funkcionalnega zemljišča kot za zazidano stavbno zemljišče.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z napadenim sklepom je prvo sodišče za tem, ko je že pravnomočno odločilo o obstoju temelja uveljavljanega denacionalizacijskega zahtevka z vmesnim sklepom opr. št. z dne 18.03.2005 na ugotovitev, da je bila sklenjena kupna pogodba dne 11.12.1964, med denacionalizacijsko upravičenko in takratno Občino Murska Sobota pod pogoji iz 5. člena Zakona o denacionalizaciji - ZDen, v ponovnem sojenju vnovič odločilo enako. To je, da pripada denacionalizacijski upravičenki pokojni za podržavljene nepremičnine, takratni parceli in , obe k.o. Murska Sobota, odškodnina v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada, v višini 48.091,64 DEM v tolarski protivrednosti, v roku treh mesecev in kar je slednje dolžno izplačati iz Murske Sobote, skrbniku za posebni primer, ki ga je v zadevi s sklepom postavilo.

Iz prvostopnih razlogov je razbrati, da sta bili v času podržavljenja takratni parceli funkcionalna celota s tem, da je bila parcela v naravi v celoti pozidana (poslovno-stanovanjska hiša 241,48 mý, v preostanku 63,75 mý pa so bile pomožne stavbe: zaprta šupa z zunanjimi stranišči in svinjaki), čeprav slednje iz potrdila o podatkih iz zemljiškega katastra ni razvidno, ker v zemljiški knjigi in katastru ni bilo usklajeno dejansko stanje glede pozidanega in funkcionalnega zemljišča k stavbam. V poslovnem delu hiše je bila gostilna, sosednja parcela pa je bila v naravi vrt in je služila potrebam hiše skladno njeni namembnosti, vendar formalno k parceli, ki je bila pozidana, ni bilo odmerjeno funkcionalno zemljišče. Tako gre za primer, ko normalno k stavbi stoječi na parceli ni bilo določeno funkcionalno zemljišče, zato je upoštevalo določila člena 12 Navodil o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja in Navodil o spremembah in dopolnitvah navodil o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja - Navodil, ki za tak primer predvidevajo, da se šteje za funkcionalno zemljišče k objektu: še ena površina (100 %) fundusa pri glavnih objektih, to je 482,96 mý in še 50 % površine fundusa pri pomožnih objektih, to je 95,06 mý. To pomeni, da pripada k zgradbam na parc. št. 578,58 mý funkcionalnega zemljišča. Obseg tako dobljenega funkcionalnega zemljišča in fundusa glavnih in pomožnih zgradb po Navodilih znaša čez 800 mý, to je več kot dejanska površina obeh parcel. Zato je obe parceli oceniti po merilih Navodil, kot veljajo za zazidano stavbno zemljišče po drugem odstavku 17. člena Navodil. Nasprotna udeleženka vlaga pritožbo zoper prvostopni sklep iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njegovo razveljavitev. Glede ocene vrednosti odškodnine za parcelo št. se protivi, da bi se ocenila kot zazidano stavbno zemljišče, temveč le kot nezazidano, ker ne more predstavljati funkcionalnega zemljišča k zgradbi na parceli, saj kot tako v zemljiški knjigi ni evidentirana. Denacionalizacijska upravičenka pa je s kupnino za zgradbe, dobila plačano tudi vrednost stavbnega zemljišča, to je fundusa. Zato tudi ni upravičena do plačila vrednosti fundusa na parceli, ko deli ta usodo objekta in ne more biti predmet samostojnega razpolaganja. Pa tudi v prilogi 4 Navodil fundus in funkcionalno zemljišče nista opredeljena kot posebni obliki zemljišč, ločeno od stavbe ter sta po členu 16/III Navodil vključena v vrednost objekta. Objekt pa tudi ni bil prodan pod pogoji iz 5. člena ZDen.

Predlagateljica ni odgovorila na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Že predstavljeno dejansko stanje v zadevi na pritožbeni stopnji ni sporno in je na njegovi podlagi sprejeta prvostopna odločitev materialnopravno pravilna. Uradni pritožbeni preizkus zadeve pa ni pokazal upoštevnih procesnih kršitev (člen 350/II Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP).

Ob povzemanju pravilnih in skrbno iznesenih prvostopnih razlogov, ki se jim ničesar več ne dodaja, je k izrecnim pritožbenim navedbam odgovoriti, da določila člena 12 Navodil prav za tak primer kot je v zadevi, ko k objektu formalno ni bilo določeno funkcionalno zemljišče, predvidevajo merila kot jih je uporabilo prvo sodišče za določitev obsega funkcionalnega zemljišča. Sam izračun le-tega pritožba ne graja, le vztraja pri takšnem načinu izračuna odškodnine za parcelo kot za nezazidano stavbno zemljišče in pri čemer ne more biti uspešna tudi iz nadaljnjega pritožbenega vidika, da je v kupnino za zgradbe vključena tudi vrednost funkcionalnega zemljišča, pa tudi fundusa, kar ne drži. Prav slednje je prvo sodišče natančno raziskalo in ugotovilo, da je takratna posebna komisija ocenila le vrednost stavbe brez fundusa, sama kupnina pa je bila nižja od ocenjene vrednosti stavb. Je že res, da predstavlja zgradba s fundusom in funkcionalnim zemljiščem neločljivo celoto in kar je osnova zemljiške zakonodaje, vse to pa takrat ob podržavljenju obravnavanih parcel, ni bilo upoštevalo. Pravilnega prvostopnega pristopa pri reševanju te zadeve ne morejo omajati niti pritožbena navajanja, da določila Navodil, ne opredeljujejo funkcionalnega zemljišča in fundusa kot posebne oblike zemljišč temveč mišljeno v sklopu ocenjevanja vrednosti objekta. Temu je načelno pritrditi, saj je pri izračunu odškodnine za nacionalizirano zgradbo vključiti še vrednost fundusa in funkcionalnega zemljišča, kar pe ne izključuje možnosti, da se ne bi mogla izračunati odškodnina samo za podržavljenje v okviru fundusa in funkcionalnega zemljišča k stavbi le za katero je bila plačana kupnina, kot je v tej zadevi prisotno.

Pritožbena odločitev sloni na 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

Pritožbeni stroški niso priglašeni.