Jedro

Če je obsojeni izpolnil samo en poseben pogoj (plačilo zaostanka preživnine), drugega pa sploh ni poskušal izpolnjevati (plačilo tekoče preživnine), je to razlog za preklic pogojne obsodbe. V preklicnem postopku izrečene kazni ni mogoče znižati, ker se šteje v pogojni obsodbi navedena kazen za določeno in je ni mogoče na novo odmeriti.

Izrek

Pritožba obsojenega D. Ž. se z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Obsojeni D. Ž. se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje preklicalo pogojno obsodbo v svoji pravnomočni sodbi z dne 14. 4. 1998, opr. št. K ..., in izreklo v njej določeno kazen štiri mesece zapora. Obsojenca je oprostilo plačila stroškov preklicnega postopka. Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil obsojeni po zagovorniku zaradi odločbe o kazenski sankciji. Predlagal je razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa spremembo ter ustrezno znižanje kazni. Pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje ni našlo v izpodbijani sodbi prav nič oporečnega. Obsojencu sta bila v pogojni obsodbi določena dva posebna pogoja, zaradi katerih je bila ob splošnem pogoju kazen štiri mesece zapora samo določena. Vendar obsojenec tudi pogoja plačila zaostanka preživnine za čas od 1. 10. 1994 do 31. 3. 1998 ni v celoti izpolnil, saj je plačal na ta račun samo 220.000,00 SIT. Tako še vedno dolguje celotne zamudne obresti za isto obdobje. Drugega posebnega pogoja - redno plačevanje tekoče preživnine - pa obsojenec sploh ni začel izpolnjevati. Sodišče druge stopnje opozarja, da je bil obsojencu s sodbo sodišča prve stopnje z dne 17. 6. 1999, opr. št. I Kr ..., že določen rok za plačilo novega zaostanka preživnine v znesku 225.000,00 SIT ter naloženo hkrati redno plačevanje tekoče preživnine, vendar vsega tega obsojenec ni izpolnil. Sodišče druge stopnje soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da bi se obsojenec s poklicem zidarja zlahka vsaj občasno zaposlil in bi tako zmogel plačati tako zaostanek, kakor tudi tekočo preživnino. Zato določitev novega roka za izpolnitev tega posebnega pogoja ne more priti v poštev. Sodišče druge stopnje izrečene kazni zapora ni moglo znižati. V postopku za preklic pogojne obsodbe je kazen v okviru pogojne obsodbe določena in je zato ni mogoče niti znižati niti zvišati. Zato na njen izrek ne more vplivati že plačanih 220.000,00 SIT. Predlagani način znižanja izrečene kazni bi tako pomenil kršitev kazenskega zakona v obsojenčevo koristi. Glede na obrazloženo tako pritožbi ni bilo mogoče ugoditi. Pri odločanju o pritožbi niso bile ugotovljene kršitve, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti. Zaradi neuspeha s pritožbo bi moral obsojenec plačati povprečnino kot edini strošek tega pritožbenega postopka. Iz enakih razlogov kot sodišče prve stopnje ga je tudi sodišče druge stopnje oprostilo te plačilne dolžnosti.