Jedro

Sodišče prve stopnje in pred tem toženec je pravilno zaključilo, da pogoji za obnovo postopka niso izpolnjeni. Naknadno predložene plačilne liste ne predstavljajo nobenega novega dejstva in dokaza, ki ga ne bi bilo mogoče predložiti že v prejšnjem pravnomočno zaključenem postopku.

Z vidika obnove postopka po 260. členu ZUP in izpolnjevanja pogojev po tej določbi bi se lahko izpodbijani odločbi, kljub temu, da bi moral biti predlog za obnovo postopka na podlagi 267. člena ZUP zavržen, šteli za pravilni in zakoniti, v kolikor bi bilo dejansko stanje popolno in pravilno ugotovljeno in razčiščeno tudi vprašanje utemeljenosti tožničine zahteve po novi odmeri starostne pokojnine in v postopku presojeno tudi, ali so izpolnjeni pogoji iz t.i. neprave obnove iz 183. člena ZPIZ-2. Tožnica v laični vlogi res ni navedla, da uveljavlja nepravo obnovo, ampak tudi ni navedla izrecno, da uveljavlja obnovo v smislu 260. člena ZUP. V vlogi, imenovani „prošnja za obnovo novega izračuna pokojnine“, je tožnica navajala, da je na podlagi podatkov o njenih osebnih dohodkih od leta 1992 do 2004 ugotovila, da je prišlo pri izračunu starostne pokojnine do napake, saj so zneski plač na plačilnih listah višji, kot so upoštevani pri izračunu pokojnine. Ker toženec o zahtevi za ponovno odmero starostne pokojnine in spremembo odločbe o odmeri starostne pokojnine na podlagi 183. člena ZPIZ-2 zaradi smiselnega uveljavljanja nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, to je po tožničinih navedbah zaradi nepravilnih podatkov, vnesenih za izračun starostne pokojnine, ni odločil, bo to storil v novem upravnem postopku. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je odločbi toženca odpravilo in zadevo tožencu vrnilo v ponovno upravno odločanje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se odločbi toženca št. … z dne 29. 7. 2014 in št. ... z dne 31. 3. 2014 odpravita in zadeva vrne tožencu v ponovno upravno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. ... z dne 29. 7. 2014 in št. ... z dne 31. 3. 2014 in da se obnovi postopek končan z odločbo toženca št. ... z dne 12. 11. 2012 in se ji prizna starostna pokojnina v višjem znesku.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Vztraja, da njene plače niso bile pravilno upoštevane pri izračunu starostne pokojnine, saj so vnešeni podatki o njenih neto plačah za približno 10 % nižji kot izhajajo iz plačilnih list, ki jih je priložila v sodnem postopku. Poleg tega se ne strinja, da se pri izračunu upoštevajo podatki o bruto, ne pa o neto plačah. Prosi, da se ponovno opravi izračun, saj se doslej ugotavlja zgolj to, da je prepozno vložila pritožbo. Dodatno navaja, da je tudi referentka pri tožencu priznala, da je pri njenem izračunu pokojnine prišlo do napake.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila z odločbo toženca št. ... z dne 12. 11. 2012 tožnici priznana pravica do starostne pokojnine v znesku 604,70 EUR na mesec od 30. 7. 2012 dalje. Zoper to odločbo tožnica ni vložila pritožbe tako, da je postala dokončna in tudi pravnomočna. Dne 22. 4. 2013 pa je tožnica podala vlogo imenovano „ugovor na odločbo o pokojnini št. ... in prošnjo za obnovo novega izračuna pokojnine“ ter hkrati predložila še plačilne liste za čas od 1. 1. 1992 do 31. 12. 1999 in od 10. 1. 2001 do 31. 12. 2004. 5. Toženec je na podlagi takšne vloge s prvostopno odločbo št. ... z dne 31. 3. 2014, potrjeno z dokončno odločbo št. ... z dne 29. 7. 2014 tožničin predlog za obnovo postopka zavrnil. Zaključil je, da pogoji za obnovo postopka določeni v 260. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP) niso izpolnjeni, ker naknadno poslane plačilne liste ne predstavljajo novega dokaza v smislu citirane določbe.

6. Glede izpolnjevanja pogojev določenih v 260. členu ZUP za obnovo postopka je sodišče prve stopnje in pri tem toženec pravilno zaključilo, da pogoji za obnovo postopka niso izpolnjeni. Po tej določbi se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, obnovi, če se izve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi, pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Novo dejstvo oziroma nov dokaz je po citirani določbi torej samo takšen dokaz, ki je obstajal že v prejšnjem postopku, vendar ga stranka v prejšnjem postopku brez svoje krivde ni mogla predložiti oziroma ga navesti. Glede naknadno predloženih plačilnih list je sodišče prve stopnje in pred tem toženec pravilno zaključilo, da ne predstavljajo nobenega novega dejstva in dokaza, ki ga ne bi bilo mogoče predložiti že v prejšnjem pravnomočno zaključenem postopku.

7. Z vidika obnove postopka po 260. členu ZUP in izpolnjevanja pogojev po tej določbi, bi se lahko izpodbijani odločbi, kljub temu, da bi pravilno predlog za obnovo postopka na podlagi 267. člena ZUP moral biti zavržen, šteli za pravilni in zakoniti, v kolikor bi bilo dejansko stanje popolno in pravilno ugotovljeno in razčiščeno tudi vprašanje utemeljenosti tožničine zahteve po novi odmeri starostne pokojnine in v postopku presojeno tudi, ali so izpolnjeni pogoji iz 183. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2) t.i. neprave obnove.

8. Kot izhaja iz dokumentacije tožnica v laični vlogi z dne 22. 4. 2013 res ni navedla, da uveljavlja nepravo obnovo, ampak tudi ni navedla izrecno, da uveljavlja obnovo v smislu 260. člena ZUP. V vlogi imenovani „prošnja za obnovo novega izračuna pokojnine“ je tožnica navajala, da je na podlagi podatkov o njenih osebnih dohodkih od leta 1992 do 2004 ugotovila, da je prišlo pri izračunu starostne pokojnine do napake, saj so zneski plač na plačilnih listah višji, kot so upoštevani pri izračunu pokojnine.

9. Potem, ko je tožnica vložila zgoraj navedeno vlogo, je toženec sicer postopal skladno s 7. členom ZUP, saj se v spisu nahaja revizorski ugotovitveni zapisnik z dne 9. 1. 2014 in zapisnik z dne 28. 3. 2014 o tem, da je toženec tožnici predočil ugotovitve matične evidence ter jo hkrati obvestil, da za ponovno odmero starostne pokojnine zaradi plač, ne more uporabiti 183. člena ZPIZ-2 in kot razlog navedel, da so podatki obstajali že pri upokojitvi in bi tožnica to lahko izpodbijala v pritožbi. V citiranem zapisniku z dne 28. 3. 2014 je posebej zabeleženo, da tožnica zahteve ne umika in da želi, da se o njeni zahtevi odloči v postopku.

10. Ker toženec o zahtevi za ponovno odmero starostne pokojnine in spremembo odločbe o odmeri starostne pokojnine na podlagi 183. člena ZPIZ-2 zaradi smiselnega uveljavljanja nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, to je po tožničinih navedbah zaradi nepravilnih podatkov vnesenih za izračun starostne pokojnine ni odločil, bo to storil v novem upravnem postopku. Z izpodbijanima odločbama je toženec odločil le o obnovi postopka po 260. členu ZUP, ne pa tudi o razveljavitvi ali spremembi dokončne odločbe po 183. členu ZPIZ-2, zaradi česar je pritožbeno sodišče skladno z določbo 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) izpodbijani odločbi odpravilo in zadevo vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje. V novem postopku bo toženec preveril vse podatke, ki so bili upoštevani pri izračunu starostne pokojnine in podatke iz plačilnih list, ki jih je tožnica predložila k svoji vlogi z dne 22. 4. 2013 ter ponovno opravil izračun starostne pokojnine in ugotovil, ali so izpolnjeni pogoji za razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe z dne 12. 11. 2012 po 183. členu ZPIZ-2. 11. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožničini pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot je razvidno v izreku.