Up-22/01

29. 5. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., d.o.o., Ž., ki jo zastopa direktor B. B. na seji senata dne 29. maja 2001

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba družbe A. zoper sklep Urada Republike Slovenije za varstvo konkurence št. 3071-32/00-7 z dne 3. 10. 2000 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Ustavna pritožba z dne 9. 1. 2001 izpodbija v izreku navedeni sklep Urada za varstvo konkurence (v nadaljevanju Urad), s katerim je bil v zadevi domnevne koncentracije družb C. C., d.d., Z., in AEG Č. Č. GmbH, V., ZRN, po uradni dolžnosti začet postopek presoje skladnosti koncentracije, do katere naj bi prišlo z nakupom večinskega paketa delnic, preko dveh slamnatih družb D., d.o.o., U., in A., d.o.o., Ž., ter ob sodelovanju družbe C., d.d., Z., s pravili konkurence. Hkrati je bilo tudi odločeno, da se izvleček navedenega sklepa objavi v Uradnem listu. Objava je bila opravljena v Uradnem listu RS, št. 94/2000 z dne 13. 10. 2000.

2.Ustavna pritožba je po navedbah pritožnice vložena po izteku 60 dnevnega roka od vročitve izpodbijanega sklepa, ki ga za vložitev ustavne pritožbe predpisuje prvi odstavek 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZustS). Ker naj bi šlo za posebno utemeljen primer iz tretjega odstavka 52. člena ZUstS, se predlaga odločanje na tej podlagi.

Ustavna pritožba hkrati poudarja, da v času vložitve ustavne pritožbe postopek pred Uradom še ni bil zaključen in se zato sklicuje tudi na drugi odstavek 51. člena ZUstS. Razlog, da ustavna pritožba ni bila vložena v roku, naj bi bil v zaupanju Uradu, da bo postopek zaključil v z Zakonom o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 56/99 - v nadaljevanju ZPOmK) predpisanem 90 dnevnem roku od izdaje sklepa o začetku postopka, kar pa se, do vložitve ustavne pritožbe, ni zgodilo.

Zaradi varstva pravic je bilo zato treba vložiti to ustavno pritožbo.

3.Ustavna pritožba uveljavlja kršitev 22. člena Ustave (enako varstvo pravic). Urad naj bi namreč utemeljil izdajo izpodbijanega sklepa o začetku postopka presoje skladnosti domnevne koncentracije s pravili konkurence izključno na podlagi enostranskih informacij, ki jih je posredovala družba C. C. kot predlagateljica presoje prepovedane koncentracije in usklajenega ravnanja. Na tej podlagi naj bi se v obrazložitvi utemeljevala tudi resnost suma neskladnosti domnevne koncentracije s pravili konkurence. Pritožnica navaja, da je predlagateljica postopka pred Uradom sicer skušala zavarovati svoje pravne interese, vendar bi na podlagi 22. člena Ustave morala to možnost v postopku pred Uradom imeti tudi družba A.

4.Ustavni pritožnici naj bi istočasno zaradi objave izvlečka izpodbijanega sklepa v Uradnem listu nastala tudi nepopravljiva gospodarska škoda. Tako naj bi prišlo do zmanjšanja njenega ugleda v poslovnem svetu ter posledične slabitve njenih finančnih in pogajalskih pozicij z obstoječimi in potencialnimi poslovnimi partnerji. Gospodarska škoda naj bi ji zaradi tega že nastala in ji bo še nastajala, škodo zaradi izgube dobrega imena pa naj bi bilo skoraj nemogoče nadomestiti. Pritožnica ob tem meni, da ravnanja predlagatelja postopka pred Uradom kažejo na namen oškodovanja ustavne pritožnice. Poleg tega naj bi bil izpodbijani sklep Urada tudi podlaga, na kateri je Okrožno sodišče v Novem mestu izdalo začasno odredbo s sklepom št. R Pg 3/2000 z dne 23. 11. 2000, s katerim so bile glasovalne pravice ustavne pritožnice na skupščini družbe C. C. dne 24. 11. 2000 omejene. S tem sklepom naj bi bil zastopnik pritožnice seznanjen zgolj ustno na sami skupščini.

5.S kasnejšo vlogo z dne 9. 2. 2001 je bila dostavljena tudi kopija sklepa Urada št. 3071-32/00-51 z dne 31. 1. 2001, s katerim je bil medtem začeti postopek domneve koncentracije ustavljen, hkrati pa je bilo odločeno, da se tudi izvleček tega sklepa objavi v Uradnem listu. Pritožnica ob tem navaja, da je že vložila tožbo zaradi izpodbijanja sklepov skupščine družbe C. C. z dne 24. 11. 2000 in predlog za izdajo začasne odredbe zaradi zadržanja vpisa sprememb v članstvu nadzornega sveta družbe C. C. v sodni register. Iz vloge smiselno izhaja, da pritožnica kljub ustavitvi postopka in objavi izvlečka sklepa o ustavitvi v Uradnem listu vztraja pri že vloženi ustavni pritožbi zoper v izreku navedeni sklep Urada o začetku postopka, ne izhaja pa, da bi pritožnica z ustavno pritožbo želela izpodbijati tudi končni sklep Urada o ustavitvi postopka, niti da bi predhodno izčrpala možnost upravnega spora zoper končni sklep v zadevi.

6.V skladu s prvim odstavkom 51. člena ZUstS se ustavna pritožba lahko vloži šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev. Pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice (drugi odstavek 51. člena ZUstS). Po prvem odstavku 52. člena ZUstS se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Tretji odstavek istega člena pa določa, da v posebno utemeljenih primerih lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi, ki je vložena po izteku roka iz prvega odstavka tega člena. Tudi ustavne pritožbe, ki bi bile vložene po drugem odstavku 51. člena ZUstS, morajo zadostiti procesni predpostavki glede roka iz prvega odstavka 52. člena ZUstS oziroma zahtevam za izjemno obravnavo v primeru vložitve po izteku roka iz tretjega odstavka 52. člena ZUstS.

7.Ustavna pritožba zoper izpodbijani sklep Urada je po lastnih navedbah pritožnice prepozna. Takšno ustavno pritožbo Ustavno sodišče zavrže, kolikor na predlog vlagatelja ustavne pritožbe ne oceni, da gre za posebej utemeljen primer iz tretjega odstavka 52. člena ZUstS.

8.Zakonski pogoj za izjemno obravnavanje ustavne pritožbe po poteku roka, da gre za posebno utemeljen primer, se nanaša na utemeljenost ustavne pritožbe po vsebini. Opustitev pravočasne vložitve ustavne pritožbe iz razlogov, ki jih navaja pritožnica, sama po sebi še ni razlog za izjemno obravnavo. Ustavno sodišče upoštevaje tudi novo nastale okoliščine tega primera ocenjuje, da ne gre za takšen posebno utemeljen primer, ki bi izjemoma dovoljeval odločanje o ustavni pritožbi, vloženi po izteku šestdesetdnevnega roka. Zato je bilo treba ustavno pritožbo zavreči že iz tega razloga. Ker ne gre za primer iz tretjega odstavka 52. člena, se tudi ni treba opredeliti do vprašanja, ali in pod kakšnimi pogoji bi bila ustavna pritožba zoper sklep Urada o uvedbi postopka sploh dopustna. Prav tako se Ustavnemu sodišču ni bilo treba opredeliti do vprašanja, ali v danih okoliščinah pravovarstvena potreba sploh še obstaja.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Predsednica senata:

Milojka Modrijan