Dostop do osebnih podatkov po Zakonu o odvetništvu in davčna tajnost

Datum

14.02.2023

Številka

07121-1/2023/174

Kategorije

Davčni postopki, Posredovanje osebnih podatkov

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da kot odvetniška družba zastopate upnika, ki ima terjatev do dolžnika, katerega dolžnik je Republika Slovenija. Finančni upravi RS (v nadaljevanju FURS) ste skladno s tem kot dolžnikovemu dolžniku poslali poizvedbo o obveznostih slednjega do dolžnika in se sklicevali na 4. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju ter 10. člen Zakona o odvetništvu. FURS vam je posredovanje podatkov zavrnil s sklicevanjem na davčno tajnost in interpretacijo, da je Zakon o davčnem postopku glede posredovanja podatkov specialnejši od Zakona o odvetništvu in Zakona o izvršbi in zavarovanju. Smiselno enak odgovor ste prejeli tudi od drugega dolžnikovega dolžnika, ki trdi, da se 10. člen Zakona o odvetništvu nanaša zgolj na osebne podatke ter ne na podatke pravnih oseb. Prosite nas za mnenje oziroma usmeritev.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP je v kontekstu vašega vprašanja pristojen dajati neobvezna mnenja zgolj na področju varstva osebnih podatkov, torej podatkov, ki se nanašajo na fizične osebe, ne more pa se opredeljevati glede posredovanja podatkov pravnih oseb. 10. člen Zakona o odvetništvu se res nanaša zgolj na osebne podatke, kar izhaja iz jezikovne razlage določbe.

Glede na citirane sodbe Upravnega sodišča IP ugotavlja, da ne more (posebej pa ne v neobveznem mnenju) razrešiti domnevnega konflikta med Zakonom o odvetništvu in Zakonom o izvršbi in zavarovanju ter Zakonu o davčnem postopku, kadar se zahteva posredovanje osebnih podatkov, ki hkrati predstavljajo davčno tajnost. Nekatere rešitve sicer ponuja 19. člen ZDavP-2 in 31. člen ZIZ. Svetujemo vam, da se obrnete tudi na Ministrstvo za finance ter preučite možnost uporabe 41. člena ZVOP-2 glede postopka z zahtevo za posredovanje osebnih podatkov, o čemer pa IP zaradi novosti tega instituta še nima prakse.

Obrazložitev

Uvodoma IP poudarja, da je v kontekstu vašega vprašanja pristojen dajati neobvezna mnenja zgolj na področju varstva osebnih podatkov, torej podatkov, ki se nanašajo na fizične osebe, ne more pa se opredeljevati glede posredovanja podatkov pravnih oseb. Prvi odstavek 4. člena Splošne uredbe opredeljuje pojem »osebnega podatka« kot katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. V našem mnenju torej ne moremo dajati odgovora glede posredovanja podatkov pravnih oseb, saj bi s tem prekoračili naše pristojnosti.

V nadaljevanju torej podajamo mnenje zgolj z vidika možnega posredovanja osebnih podatkov, in sicer v kontekstu Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZOdv) ter Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZIZ) kot možnih pravnih podlagah v smislu 6. člena Splošne uredbe. Slednji določa, da mora biti za vsako obdelavo osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga (načelo zakonitosti), v okoliščinah predstavljenega primera podlaga iz točke (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, ker naj bi bila obdelava »potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca.«

Prvi odstavek 10. člena ZOdv določa, da so ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, »državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika.« Odstopanje od tega pravila je določeno v drugem odstavku 10. člena istega zakona, ki določa, da odvetnik te pravice nima, če gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom.

Skladno z navedeno določbo je odvetnik torej upravičen do pridobivanja osebnih podatkov o dolžnikih svoje stranke, kadar te podatke potrebuje za opravljanje dejanj, ki sodijo med storitve odvetniškega poklica. Storitve odvetniškega poklica pa so skladno z določbo 2. člena ZOdv pravno svetovanje, zastopanje in zagovarjanje stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi, sestavljanje listin in zastopanje stranke v njihovih pravnih razmerjih.

Vendar pa gre v vašem primeru za vprašanje posredovanja osebnih podatkov, ki naj bi bili hkrati tudi davčna tajnost. IP ugotavlja, da se FURS sklicuje na sodbi Upravnega sodišča RS I U 1668/2012 ter I U 807/2016, iz katerih izhaja specialna narava Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – UPB, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDavP) v razmerju do ZIZ. Sodišče je zapisalo, da »gre pri podatkih, ki se zberejo v davčnem postopku od zavezancev za davek, in pri drugih podatkih, ki se zberejo v zvezi z davčno obveznostjo zavezanca za davek, za podatke, ki se varujejo kot zaupni, s tem da je posebej določeno, komu je mogoče te podatke razkriti, pod katerimi pogoji in tudi v katerem obsegu. (…) Gre torej za podatke, ki se varujejo kot osebni in obenem kot davčna tajnost. Zato je določbe ZDavP-2, na katere se sklicujeta oba davčna organa in ki posebej določajo, kdo in v kakšen obsegu je upravičen pridobivati te podatke, z ozirom na določbe 4. člena ZIZ šteti za specialne in s tem za določbe, ki prevladajo nad ureditvijo, ki velja za izvršilni postopek pred sodišči.« Prav tako je sodišče zapisalo, da »[g]re torej za podatke, ki se varujejo kot osebni in obenem kot davčna tajnost in ki se zbirajo s točno določenim namenom.«

V zvezi s tem IP ugotavlja, da s svojim mnenjem ne more poseči v interpretacijo sodišča, prav tako pa se v primerih konkretnih zaprosil za posredovanje podatkov ne sme opredeljevati vnaprej v neobveznem mnenju.

Vendar pa lahko zapišemo, da v primerjavi z ZIZ Zakon o odvetništvu vsebuje klavzulo »ne glede na določbe drugih zakonov«, kar pušča možnost za interpretacijo, da so tudi določbe ZDavP-2 s to klavzulo relativizirane. Vendar IP, kot rečeno, te dileme v mnenju ne more razrešiti. Poleg tega lahko še ugotovimo, da ZDavP-2 v določbi drugega odstavka 19. člena dopušča razkrivanje določenih podatkov, ki sicer veljajo za davčno tajnost, osebi, ki dokaže, da je stranka ali udeležena v upravnem postopku ali postopku pred sodiščem, in sicer:

-osebno ime, prebivališče in vrsto prebivališča (stalno ali začasno) ter davčno številko;

-ime oziroma naziv osebe, ki ni fizična oseba, njen sedež in naslov ter davčno številko;

-identifikacijsko številko za davek na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV), datum vpisa oziroma izbrisa zavezanosti za DDV;

-identifikacijsko številko zavezanca za trošarine, datum vpisa oziroma izbrisa iz evidence oziroma registra imetnikov trošarinskih dovoljenj in pooblaščenih prejemnikov.

-podatke o znesku neplačanih davkov in o znesku preveč plačanih davkov ter podatke o odloženem in obročnem plačilu davkov;

-podatek o tem, ali je zavezanec za davek predložil davčno napoved oziroma obračun davka ali ne.

Prav tako je Upravno sodišče v zgoraj citirani sodbi I U 807/2016 napotilo na uporabo 31. člena ZIZ, in sicer je zapisalo, da ima upnik »možnost pridobiti podatke o dolžnikovem premoženju preko izvršilnega sodišča z uporabo institutov, ki jih ponuja določba 31. člena ZIZ.«

Glede na vse navedeno in dejstvo, da se IP v mnenju ne more vnaprej določno opredeliti do obveznosti posredovanja osebnih podatkov s strani FURS, žal ugotavljamo, da v mnenju vaše dileme ne moremo razrešiti. V zvezi z razreševanjem konflikta med ZDavP-2 in ZOdv ter ZIZ se morda lahko obrnete na Ministrstvo za finance kot resorni organ, pristojen tudi za Finančno upravo in ZDavP-2.

Obenem pa lahko zapišemo, da je ZVOP-2 predvidel poseben postopek za posredovanje osebnih podatkov, ki ga izvedejo osebe javnega sektorja, in sicer v 41. členu v povezavi z 39. členom ZVOP-2. Četrti odstavek 41. člena določa, da kadar je zahteva za posredovanje osebnih podatkov delno ali v celoti zavrnjena, lahko vlagatelj zahteve v primeru, ko se zahteva nanaša na posredovanje osebnih podatkov iz uradnih evidenc ali javnih knjig, zahteva, da o njegovi vlogi najprej odloči nadzorni organ (torej Informacijski pooblaščenec). V nadaljevanju je glede odločitve IP možen tudi upravni spor. Vendar moramo v zvezi z uporabo določb 39. in 41. člena ZVOP-2 poudariti, da se od uveljavitve ZVOP-2 praksa na tem področju še ni izoblikovala, zato vam tudi glede uporabnosti te možnosti ne moremo svetovati.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka

Pripravila

mag. Polona Merc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov