Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da toženci neutemeljeno vznemirjajo tožničino lastninsko pravico na nepremičnini in prepovedalo vznemirjanje.

Izrek

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da morajo vsi štirje toženci s severnega dela parcele št. 515/1 takoj umakniti poleg zložene opeke vzpostavljeni vrt. P. Ž. st. je tudi naložilo, da mora od tod takoj umakniti zloženo opeko in prenehati z vožnjami in parkiranjem tovornjaka po severnem delu navedene parcele; medtem ko je enak zahtevek za ostale tri tožence v tem delu zavrnilo. Poleg tega je odločilo tudi o stroških postopka in tožencem iz tega naslova naložilo povrnitev 27.600 tolarjev.

Proti taki odločitvi sta se pritožila prvo in četrto tožena stranka.

Prvotoženec, ki ne navaja pritožbenih razlogov, obvešča sodišče, da sporni del parcele uporablja že 50 let in da je nanj nasul že 5000 m3 materiala. Zato tožnici tega dela parcele in nasutega materialala ni pripravljen izročiti. Dodaja še, da ni vztrajal pri tožbi, ko je tožničin sin pred leti ukradel motor, zato se mu ne zdi prav, da bi tožeča stranka sedaj vzela nasuti material. Četrtotoženka, ki se je pritožila iz vseh treh pritožbenih razlogov po dol. 353. člena Zakona o pravdnem postopku, predlaga razveljavitev sodbe. Meni, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje, saj tožnica ni izključna lastnica parc.št. 515/1 k.o. B., marveč je solastnica tudi A. Ž., ki je tožencem dovolila sporna dejanja. Njena solastnina izhaja iz spisa O ..... Glede na to sodišču očita tudi napačno uporabo materialnega prava; pa tudi bistveno kršitev postopkovnih določil, ker izrek sodbe nasprotuje razlogom v njej.

Prosi tudi za oprostitev plačila sodnih taks.

Pritožbi nista utemeljeni.

Sodišče druge stopnje, ki je preizkusilo izpodbijano sodbo v v skladu z določilom 365. člena Zakona o pravdnem popstopku, je ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Sodišče prve stopnje je dovolj popolno in pravilno ugotovilo, da toženci neutemeljeno posegajo v tožničino lastninsko pravico na sporni parceli. V izpodbijani sodbi je navedlo vse odločilne razloge, zaradi katerih je ugodilo tožbenemu zahtevku in sodišče druge stopnje ni našlo nobenega nasprotja med izrekom sodbe in njeno obrazložitvijo ali kake druge absolutne bistvene kršitve postopka. Tudi materialno pravo - 42. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - je pravilno uporabljeno.

Da je tožnica izključna lastnica sporne parcele, se je sodišče prve stopnje prepričalo iz pregledanega spisa N ....., v katerem je na sklepu o določitvi meje potrjena pravnomočnost s 30.10.1992. Ker je v njem dokaz o tem, da je bila tožnica tedaj lastnica parc. št. 515/1 k.o. B., ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb četrtotoženke, češ da je bila v letu 1972 solastnica A. Ž. Prav tako ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb prvotoženca, češ da je sporni del parcele priposestvoval, saj je bila meja določena v letu 1992 in toženec odtlej ni uveljavljal močnejše pravice, od leta 1992 doslej pa priposestvovalna doba po 28. členu Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih ni mogla poteči. Pritožbene navedbe v zvezi s tatvino motorja sodišče ni upoštevalo, ker na presojo o neutemeljenih posegih v lastninsko pravico tožnice po določilu 42. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih ne more vplivati.

Sodišče druge stopnje tudi ni odločalo o predlogu četrtotoženke za oprostitev plačila sodnih taks, ker je za to pristojno sodišče prve stopnje.

Ker torej pritožbi nista utemeljeni in ker sodišče druge stopnje tudi ni našlo nobene nepravilnosti, na katero mora paziti po uradni dolžnosti, je v skladu z določilom 368. člena Zakona o pravdnem postopku zavrnilo pritožbi in potrdilo izpodbijano sodbo. Določila Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 4/77 do 27/90 in RS št. 55/92) in Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Ur.l. SFRJ št. 6/80, 36/90 in RS 4/91) so uporabljena na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I), v zvezi s 1. členom Ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 33/91-I do 45/I/94).