Jedro

Overjen seznam izvršilnih naslovov iz 4. odst. 131. člena Zakona o davčnem postopku ni izvršilni naslov za sodno izvršbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

Pritožnik krije sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o poplačilu iz kupnine 51.800.000,00 SIT, ki jo je dobilo s prodajo dolžnikove nepremičnine vl. št. 2471 k.o. V. Med drugim je zavrnilo prednostno poplačilo terjatve v znesku 2.672.087,33 SIT, ki jo je upnica R. S., prijavila dne 4.7.2005, in sicer iz razloga, ker R. S. obstoj terjatve ni dokazala z izvršilnim naslovom.

Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložila pritožbo R. S. V pritožbi izpodbija sklep v delu, s katerim je bilo zavrnjeno prednostno poplačilo njene terjatve v znesku 2.672.087,33 SIT (točka 5. izreka izpodbijanega sklepa). Bistvo pritožbenih navedb je, da v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni razlogov, zakaj seznam izvršilnih naslovov ni izvršilni naslov in se pri tem sklicuje na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 1055/2005, iz katere je razvidno, da je izvršilni naslov.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi določila 3. odst. 197. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, se terjatve iz prispevkov za socialno zavarovanje, zapadlih za zadnje leto, prednostno poplačajo, če so priglašene najkasneje na razdelitvenem naroku in če so dokazane z izvršilnim naslovom.

Pritožnica R. S. je pravočasno priglasila svojo terjatev iz naslova zapadlih in neplačanih prispevkov za socialno zavarovanje v znesku 2.672.087,33 SIT. Pri tem pa se je sklicevala na izvršilni naslov: overjen seznam izvršilnih naslovov.

V določilu 2. odst. 131. čl. Zakona o davčnem postopku so navedeni izvršilni naslovi, ki so podlaga za davčno izvršbo. Med temi naslovi ni seznama izvršilnih naslovov. Seznam izvršilnih naslovov je omenjen v 4. odst. 131. čl., ki pa mu Zakon o davčnem postopku ne daje lastnosti izvršilnega naslova. Seznam izvršilnih naslovov zato ni in ne more biti izvršilni naslov za sodno izvršbo. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da R. S. ni izkazala obstoj terjatve z izvršilnim naslovom in je zato prednostno poplačilo te terjatve utemeljeno zavrnilo.

Upnica R. S. je v predlogu za prednostno poplačilo navedla, da ji dolžnik dolguje na podlagi overjenega seznama izvršilnih naslovov, se pravi, da se sklicuje na overjeni seznam kot na izvršilni naslov. Takšno sklicevanje upnice ni pravilno. Pravilno pa bi bilo, če bi upnica navajala, da ji dolžnik dolguje na podlagi izvršilnih naslovov, ki so navedeni v overjenem seznamu izvršilnih naslovov. Tu ne gre zgolj za jezikovno nianso, ampak za pomensko razlikovanje kaj je izvršilni naslov na podlagi katerega se zahteva prednostno poplačilo. Tudi po spremenjenem določilu 42. člena ZIZ, po katerem predlogu za izvršbo ni več potrebno priložiti izvršilnega naslova, ampak je v predlogu za izvršbo potrebno samo označiti in navesti izvršilni naslov, situacija za upnico R. S. v podobnih primerih ne bo drugačna. V predlogu za izvršbo se bo morala sklicevati na izvršilne naslove, ki so navedeni v seznamu izvršilnih naslovov, ne pa na overjen seznam izvršilnih naslovov.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje jasno navedlo, da overjeni seznam izvršilnih naslovov ni izvršilni naslov in da zato uveljavljana terjatev pritožnice ni izkazana na način, določen v 3. odst. 197. čl. ZIZ. Za obrazložitev sprejete odločitve to zadošča. Pritožba zato neutemeljeno uveljavlja, da je sklep ostal neobrazložen, ker ni razlogov, zakaj overjeni seznam izvršilnih naslovov ni izvršilni naslov (zato, ker ni naveden kot izvršilni naslov v 2. ost. 131. čl. Zakona o davčnem postopku).

V odločbi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 1055/2005, ni ugotovljeno, da je seznam izvršilnih naslovov izvršilni naslov, ampak samo to, da ima elemente izvršilnega naslova po Zakonu o davčnem postopku. Pritožba se zato neutemeljeno sklicuje na citirano odločbo. Tudi sicer ena drugačna sodna odločba ne pomeni drugačne sodne prakse, na katero bi bilo sodišče vezano v smislu enotnega obravnavanja podobnih primerov.

Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje pritožbene stroške.