Jedro

Upravičeni predlagatelj stečajnega postopka je tudi dolžnik (231. člen ZFPPIPP). To je njegova pravica in obveznost. Prav zato mu ni mogoče prepovedati predlaganja oziroma uvedbe stečaja. V primeru njegove insolventnosti (in več upnikov) bi namreč neuvedba stečaja pomenila oškodovanje drugih upnikov. Glede na navedeno je pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da toženi stranki ni mogoče s sodno odločbo prepovedati postopanja, ki mu ga ob nastopu določenih pravnorelevantnih okoliščin (likvidnosti) nalaga zakon.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, po kateri naj se toženi stranki prepove izogibanju plačila vtoževane terjatve z uvedbo stečaja ter ustanovitvijo novega društva, preko katerega bo nadaljevala svojo dejavnost. 2. Tožnica je proti takšni odločitvi vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja vse pritožbene razloge opredeljene v prvem odstavku 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da razveljavi izpodbijani sklep in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Nepravilna je odločitev, ker prvostopenjsko sodišče ni ocenjevalo pogojev za izdajo začasne odredbe iz 270. člena ZIZ. Izpodbijanega sklepa se zato ne da preizkusiti. Meni, da iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je razlog zavrnitve odločanja o pogojih za izdajo začasne odredbe okoliščina, da o utemeljenosti predloga za začetek stečajnega postopka odloča pristojno okrožno sodišče po določbah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). S tem ko sodišče ni ocenjevalo subjektivne nevarnosti v ravnanju dolžnika, je tožnici kršilo pravico do enakega varstva. Napačno je tudi stališče, da tožeča stranka ni predlagala primernega sredstva zavarovanja. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) predvideva odprt nabor vrst začasnih odredb, s katerim je mogoče doseči namen zavarovanja.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Namen predlagane začasne odredbe1 je v zavarovanju vtoževane denarne terjatve. Gre torej za zavarovalno začasno odredbo, katerih cilj je v omogočitvi bodoče izvršbe z določenimi ukrepi v razmerju do dolžnikovega premoženja, s katerimi se onemogoči njegovo razpolaganje s premoženjem. Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča o neustreznosti predlaganega ukrepa zavarovanja.

6. Tožena stranka je društvo (zveza društev), in sicer s statusom društva, ki deluje v javnem interesu (30. člen Zakona o društvih, ZDru-1-UPB 2). Če je društvo trajnejše nelikvidno ali postane dolgoročno plačilno nesposobno, se nad njim lahko opravi stečajni postopek po predpisih, ki urejajo insolventnost in prisilno prenehanje. Poleg predpodstavk za uvedbo stečajnega postopka iz ZFPPIPP pa je glede društev v javnem interesu določena še dodatna predpostavka, po kateri se lahko nad takim društvom opravi stečajni postopek le po predhodnem soglasju pristojnega ministrstva (tretji odstavek 40. člena ZDru)2. 7. Prvostopenjsko sodišče se ni izreklo za nepristojno za odločanje, tako kot napačno meni pritožba. Navedlo je le, da o pogojih za uvedbo stečaja oziroma o začetku stečaja odloča pristojno sodišče, ki mora pri odločanju o predlogu za uvedbo oziroma začetek stečajnega postopka, presoditi obstoj pogojev za izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka (230. člen ZFPPIPP)3. Upravičeni predlagatelj stečajnega postopka je tudi dolžnik (231. člen ZFPPIPP). To je njegova pravica in obveznost. Prav zato mu ni mogoče prepovedati predlaganja oziroma uvedbe stečaja. V primeru njegove insolventnosti (in več upnikov) bi namreč neuvedba stečaja pomenila oškodovanje drugih upnikov. Glede na navedeno je pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da toženi stranki ni mogoče s sodno odločbo prepovedati postopanja, ki mu ga ob nastopu določenih pravnorelevantnih okoliščin (likvidnosti) nalaga zakon.

8. Pritožba je zato neutemeljena in jo je bilo treba zavrniti ter potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 Predlagana začasna odredba je nepopolna, saj ne vsebuje izvršilnega sredstva. 2 Gre za Ministrstvo za okolje in prostor, v katerega seznam je vpisana tožena stranka kot društvo, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave. 3 Sodišče se v razlogih sklepa napačno sklicuje na določbe iz drugega poglavja ZFPPIPP, ki se nanašajo na gospodarske družbe in smiselno tudi na podjetnika, zavod, javni zavod, zadruga in javni sklad (27. člen ZFPPIPP), ne pa za društva.