Up-290/98

30. 1. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., ki jo zastopa B. B. B., odvetnik v Ž. na seji senata dne 30. januarja 2001

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. III Ips 65/98 z dne 11. 6. 1998, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 614/97 z dne 5. 2. 1998 in sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. VIII Pg 333/96 z dne 15. 4. 1997 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.V gospodarskem sporu zaradi varstva avtorskih pravic je bil zavrnjen zahtevek pritožnika (tedaj tožnika), naj se toženi stranki prepove radiodifuzno oddajanje, retransmisija in oddajanje določenih posnetkov. V pritožbi in reviziji je pritožnik navajal, da je na prvi stopnji odločala sodnica, ki bi morala biti izločena. Vendar Višje in Vrhovno sodišče kršitve določb pravdnega postopka s tem v zvezi nista ugotovili.

2.V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da je na prvi stopnji odločala sodnica, ki je v ožjem sorodstvenem razmerju z odvetnikoma, ki sta glavna in redna pooblaščenca tožene stranke. Odvetniška pisarna, v kateri delujeta navedena odvetnika, tožene stranke sicer ni zastopala tudi v tem konkretnem sporu, vendar pritožnica meni, da je povezava med toženo stranko in to odvetniško pisarno tako močna in stalna, da je podan izločitveni razlog po Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - v nadaljevanju ZPP). Pritožnica navaja, da je tožena stranka imela izjemen interes za izid te pravde, saj gre za precedenčen primer glede izključujočih avtorskih pravic in glede vprašanja razmerij med povezanimi družbami in s tem pasivne legitimacije in da sta zato imela močan interes za izid te pravde tudi navedena odvetnika, ki sta ožja sorodnika sodnice. Pritožnik navaja, da ta pisarna dejansko posredno zastopa toženca tudi v tej pravdi. Trdi, da mu v sodnem postopku ni bila zagotovljena pravica do nepristranskega sodišča. Tudi iz konkretnih okoliščin v spornem sodnem postopku naj bi izhajalo, da sodnik ni bil nepristranski. Meni, da je določbo Zakona, ki kot izločitveni razlog določa sorodstveno razmerje ali zakonsko zvezo med sodnikom in pooblaščencem stranke, ekstenzivno tolmačiti in jo razširiti tudi na primere, ko odloča sodnik, katerega zakonec ali sorodnik zastopa eno od strank v drugih sodnih postopkih in ji tudi sicer pravno svetuje, pa čeprav je ne zastopa prav v konkretni zadevi, v kateri sodi njegov zakonec oziroma sorodnik. Meni tudi, da je ob začetku sojenja lahko upravičeno izhajal iz predpostavke, da sodi nepristranski sodnik in da se je sum o pristranosti pojavil šele ob posameznih procesnih dejanjih, predvsem ob izdaji sodbe. Navaja tudi, da stranka lahko utemeljeno pričakuje, da se bo sodnik, ki ve za razloge, ki zbujajo sum o pristranosti, sam izločil.

3.Iz pravice do nepristranskega sojenja po 23. členu Ustave med drugim izhaja tudi zahteva, da sodnik s stranko ali s spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo, ali pa vsaj ustvarilo upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more več odločiti objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Eden izmed najpomembnejših procesnih zakonskih institutov, ki služijo zagotovitvi navedene ustavne pravice, je v pravdnem postopku institut izločitve sodnika (71. člen tedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku; Uradni list SFRJ, št. 4/77 - v nadaljevanju ZPP- 76, danes: 70. člen ZPP). Ker so zakonske določbe o izločitvi sodnika neposredno namenjene uresničevanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja, lahko na podlagi ustavne pritožbe morebitne kršitve s tem v zvezi presoja tudi Ustavno sodišče. To sicer ne pomeni, da lahko Ustavno sodišče v smislu polne instančne presoje ugotavlja, ali je odločitev pravdnega sodišča pravilna in zakonita, pač pa le, ali ni pravdno sodišče določbam o izločitvi sodnika z razlago zakona dalo takšno vsebino, ki bi bila nezdružljiva z navedeno ustavno pravico.

4.Upoštevati je treba, da zakon vseh okoliščin, ki lahko povzročijo pristranskost sodnika ali pa vsaj po objektivnih kriterijih razumnega človeka govorijo za to, da sodnik ne more biti povsem nepristranski pri sojenju, ne more vnaprej in izrecno opredeliti. Nesporna je zato zakonska ureditev, po kateri so nekateri razlogi, ki že sami po sebi praviloma povzročijo pristranskost sodnika oziroma vsaj ustvarijo upravičen dvom o pristranskosti sodnika, izrecno opredeljeni, poleg teh pa ZPP prek generalne klavzule omogoča, da se izločitev sodnika opira tudi na druge okoliščine, ki lahko zbujajo dvom v nepristranost sodnika. Okoliščina, ki že sama po sebi vzbuja upravičen dvom o tem, ali bo sodnik v sporu lahko odločal nepristransko in objektivno, je gotovo ožje sorodstveno razmerje ali zakonska zveza med sodnikom in pooblaščencem stranke. Vendar pa te okoliščine ni mogoče enačiti s primerom, ko stranke ožji sorodnik ali zakonec sodnika ne zastopa v tem, pač pa v drugih sodnih postopkih. Življenjsko so primeri, ko sodnik sodi v zadevi stranke, ki jo v drugih sodnih postopkih zastopa njegov ožji sorodnik ali zakonec, lahko popolnoma različni in se gibljejo od primerov, ko sodnik (enako pa velja tudi za nasprotno stranko) sploh ne ve, da stranko v drugih postopkih zastopa njegov ožji sorodnik ali zakonec, pa do primerov, ko je resnično ogrožena zahteva po nepristranskosti sodnika. Pa tudi če sodnik ve, da njegov zakonec ali ožji sorodnik zastopa stranko v drugih sodnih postopkih, to samo po sebi še ne more biti okoliščina, ki ogroža njegovo nepristranost. Pritožnik omenja velik ekonomski interes sodnikovih ožjih sorodnikov (ki stranko zastopajo v drugih sodnih postopkih) za izid te pravde - pa vendar so tudi glede tega življenjsko položaji lahko popolnoma neprimerljivi - tako glede na pomen predmetne zadeve kot tudi glede na obseg in pomen "siceršnjega pravnega svetovanja in zastopanja v drugih sodnih postopkih". Nenazadnje tudi iz navedb samega pritožnika, ki izčrpno pojasnjuje nadaljnje okoliščine, iz katerih naj bi izhajala sodnikova pristranskost (izjemen pomen te pravde za stranko, okoliščina, da sta sodnikova sorodnika glavna in redna pooblaščenca stranke v vseh statusnopravnih zadevah...) izhaja, da okoliščina ožjega sorodstva sodnika z osebo, ki stranko zastopa v drugih sodnih postopkih, ne more že sama po sebi utemeljevati upravičenega dvoma o sodnikovi nepristranskosti. Zato je ni mogoče enačiti z okoliščino, da stranko zastopa sodnikov ožji sorodnik prav v obravnavanem postopku. Iz pravice do nepristranskega sojenja po 23. členu Ustave zato ne izhaja, da bi sodišče določbo 3. točke prvega odstavka 71. člena ZPP-77 (danes 70. člena ZPP), ki kot izločitveni razlog določa sorodstveno razmerje ali zakonsko zvezo med sodnikom in pooblaščencem stranke, z razlago moralo razširiti tudi na primer, ko sodnikov sorodnik ali zakonec stranke sicer ne zastopa v tem konkretnem postopku, pač pa jo zastopa v drugih sodnih postopkih ali ji pravno svetuje. Zato sodišče, ki v obravnavani zadevi takšne ekstenzivne razlage obravnavane določbe ZPP ni sprejelo, ni prekršilo ustavnih zahtev glede pravice do nepristranskega sojenja.

5.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

6.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude in člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam- Lukić.

Predsednik senatadr. Lojze Ude