Jedro

Register nepremičnin je javna evidenca o vseh nepremičninah, ki v evidenčnem smislu vzpostavlja nepremičnino ter zagotavlja uporabo podatkov o nepremičninah za namene prostorskega razvoja, davčne politike in izvajanja statističnih opazovanj, zato je uporaba teh podatkov, ki jih je tožnik predložil toženi stranki (načeloma) pravilna. Ker je mogoče dokazovati drugačno vrednost nepremičnin kot tisto ki jo vsebujejo javne evidence, je tožena stranka v pozivu tožnika pravilno pozvala k predložitvi listin oziroma podatkov, s katerimi bi izkazoval drugačno vrednost nepremičnine, če se ne strinja z njenim poskusnim izračunom, torej je tožena stranka ravnala skladno s pravili ZUP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo opr. št. Bpp 1860/2011 z dne 9. 11. 2011, zavrnila prošnjo A.A., ki jo je vložil 14. 10. 2011, za sprožitev pravdnega postopka za plačilo odškodnine, kot neutemeljeno. Iz prošnje izhaja, da prosilec živi v skupnem gospodinjstvu z očetom B.B., mamo C.C. ter sestrama D.D. in E.E. Organ za BPP je prosilca 18. 10. 2011 pozval k predložitvi informativnega izračuna GURS glede vrednost nepremičnin prosilčevih staršev in ga pozval, naj navede ali se z informativnim izračunom strinja in v primeru da se z njim ne strinja, določno navede zakaj ne. Prosilec je toženi stranki odgovor, skupaj z ostalimi listinami, posredoval 26. 10. 2011, ter izjavil, da se z informativnim izračunom strinja, ker sta oba starša lastnika nepremičnin le v deležu. Drugih pripomb prosilec ni navedel, zato je tožena stranka sklepala, da se z navedenim izračunom strinja.

Tožena stranka je na podlagi Obvestila o informativnem izračunu vrednosti nepremičnin ugotovila, da je prosilčev oče lastnik do ½ nepremičnin, parc. št. 99/1, na kateri stoji poslovni prostor, parc. št. 99/2, 99/3, 109, parcele 773, na kateri stoji hiša na naslovu ..., ter parcele št. 774, na kateri stoji kmetijska stavba, vse k.o. ... Prav tako iz podatkov GURS-a izhaja, da je mama prosilca do 5/6 lastnica nepremičnin parc. št. 878/3 in 878/7, vse k.o. ... Tožena stranka premoženja prosilčeve matere ni upoštevala kot premoženja skladno z določbo 23. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, štev. 73/2008 UPB, v nadaljevanju ZSV), saj navedene nepremičnine dajejo katastrski dohodek, ki je že upoštevan v lastnem dohodku prosilca. Kot premoženje prosilčeve družine tožena stranka ni upoštevala niti stanovanjske hiše na naslovu ..., je pa kot premoženje prosilčeve družine upoštevala poslovni prostor, ki stoji na parc. št. 99/1 k.o. … in katere je lastnik prosilčev oče do ½. Za ugotovitev vrednosti m2 predmetne nepremičnine je sodišče vpogledalo v spletno stran GURS in izhajajo iz informativnega izračuna vrednosti nepremičnin. Poslovni prostor predstavlja del stavbe številka 1 v stavbi št. ..., lokal 11230104, neto tlorisne površine 336,60 m2 in je ocenjen na 142.917 EUR, vsled česar je delež, ki pripada prosilčevem očetu, vreden 71.458,50 EUR. Kot premoženje prosilčeve družine je treba šteti tudi kmetijsko stavbo št. ..., ki stoji na parc. št. 774, katere je ½ delež prosilčevega očeta ocenjen 2.107,00 EUR. Tako znaša skupna vrednost nepremičnin, ki jih je treba šteti kot premoženje prosilčeve družine 73.565,50 EUR, to pa presega z zakonom določen premoženjski cenzus za dodelitev BPP, ki znaša 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, oziroma 13.836,60 EUR.

Prosilčeva zakonita zastopnica vlaga tožbo, v kateri pojasnjuje, da se z izpodbijano odločitvijo ne strinja. Pojasnjuje, da si je sin 2. 5. 2010 poškodoval levo koleno in v nadaljevanju pojasnjuje, kako je prišlo do zdravstvenih težav, ki so mu onemogočila trening nogometa. Navaja tudi, da pri izpiskih GURS-a niso bili pozorni na to, da geodet, ki jim je pred leti urejal vrise stavb, ni naredil vsega, kar je bilo dogovorjeno in plačano, vendar niso bili edini, ki se jim je to zgodilo. Ta oseba je že kazensko ovadena. Njihova nadomestna hiša ni poslovni objekt, vso zemljišče pa so travniki in gozd. Z avtom, ki ga imajo zaradi varne vožnje družine, vozijo otroke na šolanje v Maribor. So 5 članska družina z minimalno plačo. Prilaga tudi nov izpis GURS. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno, ali je tožena stranka pravilno upoštevala vrednost nepremičnega premoženja, ki izhaja iz potrdila Ministrstva za okolje in prostor, Geodetska uprava Slovenije, o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnine, št. 62245. BPP se namreč ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 20 minimalnih plač. Kot premoženje se šteje vse premično in nepremično premoženje, s katerim prosilec in njegovi družinski člani lahko razpolagajo, pri čemur zakon izvzema določeno premoženje, ki je taksativno našteto v drugem odstavku 19. člena ZBPP. Tako se po določbi 1. alinee ne upošteva stanovanje, v katerem prosilec živi in ki ga zakon določa kot primerno stanovanje.

V obravnavanem primeru tožnica ugovarja uporabi podatkov GURS pri cenitvi stanovanjske stavbe na parc. št. 99/1, 1110 k.o. ... Sodišče v zvezi s tem ugovorom ugotavlja, da gre za podatek o vrednosti nepremičnine, ki izhaja iz Obvestila o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin, pridobljenega na podlagi določb Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/2006 in 65/2007-odl. US), v povezavi z Zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin (Uradni list RS, št. 50/06 in 45/08). Register nepremičnin je javna evidenca o vseh nepremičninah, ki v evidenčnem smislu vzpostavlja nepremičnino ter zagotavlja uporabo podatkov o nepremičninah za namene prostorskega razvoja, davčne politike in izvajanja statističnih opazovanj, zato sodišče meni, da je uporaba teh podatkov, ki jih je tožnik predložil toženi stranki (načeloma) pravilna. Ker je mogoče dokazovati drugačno vrednost nepremičnin kot tisto ki jo vsebujejo javne evidence, je po presoji sodišča tožena stranka v prej navedenem pozivu prosilca pravilno pozvala tudi k predložitvi listin oziroma podatkov, s katerimi bi izkazoval drugačno vrednost nepremičnine, če se ne strinja s poskusnim izračunom vrednosti nepremičnin, torej je tožena stranka ravnala skladno s pravili Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04, 119/05, 105/06, 126/07, 65/08 in 8/10, v nadaljevanju ZUP), predvsem določbe 9. člena ZUP, ki se nanaša na sodelovanje stranke v postopku. Prosilec teh podatkov ni predložil, je pa podatke o novi namembnosti nepremičnin in njihovi vrednosti predložila tožnica (prosilčeva zakonita zastopnic) v tožbi.

Sodišče je kljub pravilnemu postopanju tožene stranke in možnosti, da tožbene ugovore v zvezi z vrednotenjem prej navedene nepremičnine šteje kot tožbeno novoto, presodilo podatke o vrednosti nepremičnin v lastništvu tožnice in njenega moža, ki izhajajo iz izpisa evidence GURS z dne 22. 11. 2011. Ugotovilo je, da se podatki iz 1. točke pravkar citiranega izpisa in podatki iz Obvestila GURS o poskusni vrednosti izračuna nepremičnin št. 62245, ki jih je upoštevala tožena stranka, dejansko razlikujejo. Tako nova vrednost nepremičnine v katastrski občini ..., parc. št. 99/1 znaša 97.574 EUR. Gre za stanovanje v samostoječi stavbi (hišo), v neto tlorisni površini 217,5 m2 in ne za lokal z neto tlorisno površino 336,40 m2, v vrednosti 142,917 EUR. Sodišče je na podlagi navedenih podatkov ugotovilo, da tudi nova vrednost hiše (upoštevana v deležu 1/2), ki izhaja iz izpisa z dne 22. 11. 2011, skupaj z že upoštevano (in nespremenjeno) vrednostjo kmetijske stavbe št. ..., ki stoji na prac. št. 774, v vrednosti 2.107,00 EUR, presega z zakonom določen premoženjski cenzus za dodelitev BPP v višini 13.836,60 EUR, zato je presodilo, da tožničini razlogi s katerimi izpodbija odločitev tožene stranke, ne morejo vplivati na drugačno odločitev sodišča. Iz navedenega razloga je tožbo po ugotovitvi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, ZUS-1), kot neutemeljeno zavrnilo.