Jedro

Pravica do nagrade in povračila stroškov nastane, ko izvedenec opravi nalogo, ki mu je naložena s sklepom sodišča. Pritožnikove pripombe na podano mnenje in nestrinjanje z nekaterimi izvedenčevimi odgovori, namreč še ne pomenita, da izvedensko delo ni bilo opravljeno. Enako velja tudi za stališče tožeče stranke o nestrokovnosti, neobrazloženosti, površnosti ter neuporabnosti mnenja in o prekoračitvi pooblastil izvedenca.

Zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja ni okoliščina, zaradi katere izvedenec sploh ne bi bil upravičen do nagrade in povračila stroškov v zvezi z izdelanim mnenjem. Lahko pa ta okoliščina, razen če sodni izvedenec izkaže, da je do prekoračitve roka prišlo iz upravičenih razlogov, predstavlja razlog za znižanje nagrade.

Izrek

I. Pritožba in dopolnitev pritožbe se zavrneta in se izpodbijani sklep v celoti potrdi.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v točki I. izreka izvedencu mag. S. B. za izvedensko mnenje odmerilo nagrada in nadomestilo za stroške v znesku 638,30 EUR, v točki II. izreka je sklenilo, da je od nagrade za izvedensko delo potrebno obračunati in plačati tudi 22% DDV v višini 140,43 EUR, tako da skupni znesek za plačilo znaša 778,73 EUR, v točki III. izreka je ugotovilo, da izvedenec ni zavezanec za plačilo prispevka po 18. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in v točki IV. izreka pa je še sklenilo, da plačilo izvrši finančno računovodska služba iz vnaprej založenega predujma tožeče stranke na transakcijski račun sodnega izvedenca kot samostojnega podjetnika posameznika v 45 dneh od izdaje tega sklepa.

2. Zoper ta sklep se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Sklep izpodbija v celoti in pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter predlog izvedenca za odmero nagrade in nadomestila zavrne. V pritožbi najprej povzame odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, v nadaljevanju pa sklicujoč se na 2. člen Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju: Pravilnik), ki določa, da mora sodni izvedenec - cenilec svoje delo opravljati redno, vestno, v skladu s pravili znanosti in stroke, izvid podati v roku, ki ga mu je določilo sodišče, izpostavlja, da izvedenec v tej zadevi ni ravnal v skladu z omenjeno določbo Pravilnika, saj je izvedeniško mnenje izdelal in poslal sodišču šele po dveh predhodnih urgencah sodišča, strankam pravdnega postopka oz. pooblaščencu tožeče stranke pa je bilo mnenje vročeno šele dne 16. 11. 2020, čeprav je sodišče prve stopnje sicer sklep o določitvi izvedenca - cenilca gradbene stroke izdalo že dne 9. 7. 2020 in izvedencu določilo rok največ 60 dni za izdelavo mnenja. Izvedenec je tako precej prekoračil skrajni rok za izdelavo mnenja. Do odmerjene nagrade pa po mnenju tožeče stranke izvedenec ni upravičen tudi iz razloga, ker svoje delo ni opravil vestno, v skladu s pravili znanosti in stroke. Čeprav mu je sodišča postavilo vprašanje vezano na njegovo gradbeno stroko, je v svojem izvedeniškem mnenju z dne 6. 11. 2020, ne da bi bil za to sploh strokovno usposobljen, navajal nekakšno „analizo“ v okviru katere je ocenjeval oz. določal ter potem vključil v svoje mnenje tudi drugo strokovno področje, saj je določal oz. meril nivo podtalnice. S tem je po mnenju tožeče stranke nepooblaščeno podajal strokovno mnenje iz druge stroke, za katero ni usposobljen in sicer iz področja hidrogeologije. Takšno nepooblaščeno izvajanje mnenja izvedenca je tožeča stranka izpodbijala v svojih obširnih pripombah na izvedeniško mnenje, navedenih v svoji drugi pripravljalni vlogi z dne 27. 1. 2021, ki je že v spisu. V potrditev zatrjevanja, da so ugotovitve izvedenca povsem nestrokovne in da kot izvedenec gradbene stroke sploh ni usposobljen za tovrstne preglede in mnenja glede podtalnice, pa je tožeča stranka predložila tudi kratko strokovno mnenje inž. R., strokovnjaka iz področja geotehnike, kateremu je teren, kjer ležijo nepremičnine last tožečih strank in kjer je izvedenec opravil ogled, dobro poznan, saj je dipl.inž. geotehnike in je na tem območju že večkrat opravljal svoje delo. Najbolj sporno ravnanje izvedenca pa tožeča stranka vidi v tem, da je takšne svoje „nestrokovne“ ugotovitve oz. analize izmer globine vode v vodnjaku, ki se nahaja na predmetni nepremičnini, pa čeprav je tudi v mnenju izrecno zapisal „da iz strokovnih podlag ne izhaja natančna opredelitev višine podzemnih voda“, vključil v svoje končno izvedensko mnenje. Nadalje tožeča stranka izvedencu očita še, da je njegov izvid oziroma mnenje neobrazloženo, pa čeprav določba 253. člena ZPP določa, da izvedenec mora vselej obrazložiti svoje mnenje, posledično pa je za sodišče tudi povem neuporabno. V nadaljevanju svoje pritožbe pa tožeča stranka podaja še očitke sodišču prve stopnje in sicer mu očita, da se izpodbijani sklep ne da preizkusiti, saj ne vsebuje obrazložitve, zakaj je sodišče priznalo izvedencu nagrado za zahteven ogled do 3 ur po 2. točki 1. odstavka 39. člena Pravilnika, niti zakaj mu je priznalo nagrado 306,00 EUR za pisno izdelavo zahtevnega izvedenskega mnenja. Sodišče sicer pri slednji postavki citira 2. točko l. odstavka 40. člena Pravilnika in še dodaja „upoštevajoč postavljena vprašanja sodišča in zapletenost zadeve“, sicer pa z ničemer ne obrazloži, zakaj naj bi šlo za zapleteno zadevo in tudi ne kaj je pri zastavljenih vprašanjih sodišča domnevno upoštevalo. Sodišču prve stopnje zato očita arbitrarnost njegove odločitve, ko je v celoti sledilo predlogu izvedenca glede odmere stroškov in nagrade. Ob tem tožeča stranka še meni, da vprašanja sodišča niso bila prav nič zapletena, in da gre za povsem splošne zadeve iz področja gradbeništva, saj bi moral izvedenec v izvedeniškem mnenju le pojasniti, kaj je vzrok za nastalo škodo na pomožnem objektu pralnici oz. ali je bil vzrok iztekanje vode iz poškodovanega dela vodovoda (ventila), oceniti škodo na objektu pralnici in opredeliti vse druge pomembne razjasnitve okoliščin z vidika gradbene stroke, ki se mu zdijo pomembna v zvezi s škodo na objektu pralnici. Ker gre za enostavna oziroma lahka vprašanja, bi glede določilo 39. člena Pravilnika izvedencu pripadala le nagrada po 1. točki za manj zahtevne preglede ali oglede, saj je bil ogled hitro končan. Objekt pralnica je velikosti le 10 m2 in ker bi moral izvedenec v okviru v drugi alineji postavljenega vprašanja ta objekt pregledati, popisati in le oceniti škodo na njem, pa vsega tega sploh ni napravil, je odločitev sodišča, da mu je priznalo nagrado po 2. točki 1. odstavka 29. člena Pravilnika po oceni tožeče stranke neutemeljena. Enako je njeno stališče tudi glede odgovora o vzroku za nastalo škodo, ki po njeni oceni zaradi listinskih dokazil v spisu ni nič zahteven, zapleten. Po njeni oceni je tudi prvo podvprašanje sodišča izvedencu povsem običajno, izvedenec pa bi nanj po oceni tožeče stranke lahko odgovoril le z besedico „da“ ali „ne“, kar pa tudi ne more biti ocenjeno kot zahtevno strokovno delo. Iz smiselno enakih razlogov je za tožečo stranko sporna tudi priznana nagrada v izpodbijanem sklepu za zahtevno izdelavo izvida in mnenja po 40. členu Pravilnika. V tem delu pritožbe se tožeča stranka sklicuje že na predhodno izpostavljene številne pomanjkljivosti, nedoslednosti na hitro izdelanega mnenja izvedenca, dodatno pa izvedencu še očita, da se v svojem mnenju ni strokovno opredelil do prav nobenega listinskega dokaza iz spisa (niti do fotografij tožeče stranke, niti do predračunov gradbenega podjetja R. d.d. glede potrebnega popravila oz. obnove objekta pralnice). Prav zaradi navedenega pa tožeča stranka sklep o odmeri nagrade z dne 11. 11. 2020 izpodbija v celoti in primarno navaja, da izvedenec ni upravičen do prav nobene nagrade za svoje površno in nestrokovno delo. Če pa bi že bil upravičen vsaj do nagrade za potovanje iz M. v C. in nazaj, za potne stroške in za ogled ter pisni izvid in mnenje ali cenitev, pa je po njenem mnenju tako po 39. kot po 40. členu Pravilnika pravilno, da se mu prizna le nagrada za manj zahtevni ogled in za manj zahtevno pisno mnenje. Ker v svojem pisnem mnenju izvedenec ni ničesar navajal, ničesar ni komentiral glede številnih verodostojnih listinskih dokazov, ki so že v predmetnem sodnem spisu, je za tožečo stranko sporno tudi, da mu je sodišča v izpodbijanem sklepu priznalo nagrado za pregled in študij spisa, saj je po njenem mnenju očitno, da te storitve sploh ni opravil, saj mnenje ne vsebuje nobenega mnenja izvedenca o bistvenih navedbah iz vlog in priloženih listinskih dokazov, upošteval ni niti vloge prvo tožene stranke z dne 26. 8. 2020 s prilogama, pa čeprav je na ogledu od prisotnega predstavnika te tožene stranke takšna dokazila sam zahteval. Tožeča stranka ob tem še meni, da tudi tisti del v uvodu pisnega mnenja, kjer je sicer po prepričanju tožeče stranke napačno izvedenec zapisal, da gre za povzetek izvedeniškega mnenja, dejansko pa predstavlja najkrajši možni povzetek spisa, ne more predstavljati izvedenčevih ugotovitev glede nespornih oz. verodostojnih listinskih dokazov iz spisa. Sodišče je izvedencu po oceni tožeče stranke tako neutemeljeno priznalo nagrado za študij spisa po 2. točki 1. odstavka 37. člena Pravilnika, saj iz mnenja ne izhaja, da je spis natančno in v celoti preštudiral. Glede nagrade za pridobivanje dodatne dokumentacije, pa tožeča stranka prav tako meni, da do nje izvedenec ni upravičen, saj ni bila potrebna in se ne nanaša na vprašanja sodišča ter ni v zvezi niti z gradbeno stroko, za katero je edino pooblaščen oz. pristojen izvedenec. Površno opravljeno delo po mnenju tožeče stranke dokazuje tudi to, da nobena od manjših fotografij, ki so v mnenju, ni oštevilčena, pri nobeni ni pojasnjeno, kaj prikazuje. Nekatere tabele kot npr. tista na 15. in 16. strani pa so nečitljive, neuporabne. Tabele oz. zapisi v mnenju, kot npr. tisto kar je na 17. in 18. strani mnenja, pa je po mnenju tožeče stranke prav tako povsem neobrazloženo in ni mogoče ugotoviti, kaj to v zvezi z mnenjem predstavlja. Izpodbijani sklep je končno po mnenju tožeče stranke potrebno razveljaviti in izvedencu zavrniti predlog za izplačilo nagrade v celoti tudi iz razloga, ker dejansko izvedenec na vprašanja sodišča sploh ni odgovoril. Njegovi skromni odgovori, razvidni iz zaključka izvedeniškega mnenja, po njeni oceni namreč ne predstavljajo odgovorov na vprašanja, ki jih je postavilo sodišče. Na prvo vprašanje sodišča po oceni tožeče stranke izvedenec sploh ni odgovoril, ampak je zadevo obrnil drugače in je povsem neobrazloženo navedel „da je stanje objekta posledica več faktorjev“, ki jih potem le našteje, na podvprašanje iz prve alineje, ali je bil vzrok iztekanja vode iz poškodovanega ventila vodovoda, sploh ni odgovoril, prav tako ni ocenil škode na objektu, kot mu je bilo s sklepom sodišča sicer jasno naloženo v drugi alineji sklepa z dne 9. 7. 2020. Prav tako ni ničesar navedel v zvezi s tretjo alinejo iz prej navedenega sklepa sodišča. Svoje naloge glede evidentiranja stanja objekta pralnice, kar je namen ogleda in postopka za zavarovanje dokazov, v okviru katerega je bil izvedenec določen, po mnenju tožeče stranke izvedenec ni opravil. Je pa mimo vprašanj oz. naloge sodišča, torej samoiniciativno ocenil vrednost izgradnje novega takšnega objekta. Tudi ta ocena vrednosti pa po mnenju tožeče stranke prav tako ni obrazložena, uporabljeni parametri oz. vrednosti pa se ne dajo preizkusiti. Zaradi tega je tudi ta ocena izgradnje novega objekta za sodišče neuporabna in tako tudi za ta del svojega mnenja izvedenec po mnenju tožeče stranke ni upravičen do nobene nagrade. Še posebej pa je povsem nepotrebno in očitno zgolj iz razloga, da bi njegovo mnenje izgledalo obsežno in s tem na zunaj utemeljeno, na kar 14 straneh svojega izdelka z dne 6. 11. 2020 navedel izhodišča za ocenjevaje in torej znane metode ocenjevanja nepremičnin. Gre za strani mnenja od 21. do 34., ki so povsem neuporabne za to zadevo in za katere mu sodišče ni dalo naloge. Tožeča stranka sodišču prve stopnje očita, da je z izpodbijanim sklepom zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje obravnavane zadeve in posledično zmotno tudi uporabilo tudi določila Pravilnika. Izpodbijani sklep je obremenjen tudi z zmotno uporabo materialnega prava, ker sodišče ni ugotovilo zahtevnost izvida in mnenja, kot to sicer določa 42. člen Pravilnika. Te določbe, ki je sploh osnova za odmero nagrade, sodišče prve stopnje po mnenju tožeče stranke pri svoji odločitvi ni uporabilo, čeprav bi jo moralo. Zmotno pa je po oceni tožeče stranke sodišče prve stopnje uporabilo tudi druge določbe omenjenega Pravilnika, saj je izvedencu priznalo nagrade za posamezne v pritožbi izpostavljen postavke povsem neutemeljeno, za druge postavke pa tudi v previsokih zneskih. Očita mu še, da je izpodbijani sklep obremenjen tudi z absolutno bistveno kršitvijo določb pravnega postopka po določbi 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj se je zaradi prej zgoraj očitane pomanjkljivosti, ker sodišče ni ugotavljalo in obrazložilo zahtevnosti mnenja, sklep ne more preizkusiti. Izpodbijani sklep ima torej pomanjkljivosti, saj v njem sodišče ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih. Ugotovitev zahtevnosti za oglede in za pisno izdelavo izvida in mnenja je vsekakor takšen odločilni razlog.

3. Tožeča stranka je svojo pritožbo še pravočasno dopolnila z vlogo z dne 15. 2. 2021, v kateri je izvedencu še očitala, da je pretežni del svojega mnenja opravil samoiniciativno, ne da bi za to sploh imel postavljeno nalogo sodišča. Tožeča stranka meni, da je tudi to razlog, ki utemeljuje njeno stališče, da je bila izvedencu z izpodbijanim sklepom odmerjena previsoka nagrada oziroma, da glede tega dela izvedenskega mnenja (ko je opravil oceno vrednosti izvedbe novega objekta pralnice, ne da bi mu to nalogo naložilo sodišče prve stopnje) posledično ni upravičen do nobene nagrade.

4. Izvedenec je odgovoril na pritožbo tožeče stranke, v odgovoru pa se zavzema za njeno zavrnitev. Tožene stranke pa na pritožbo tožeče stranke niso odgovorile.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče v skladu s 1. in 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP preizkusi sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se pritožbeno izpodbija in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., deloma 11. ter iz 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

7. Pravno podlago za odločitev o povračilu stroškov in nagrade izvedencu predstavlja 249. člen ZPP, ki določa, da ima izvedenec pravico do povračila potnih stroškov, stroškov za prehrano in prenočišče, do povračila izgubljenega zaslužka in stroškov za izvedensko delo ter pravico do nagrade za to delo. Ker je bil izvedenec v tem konkretnem primeru postavljen s sklepom z dne 9. 7. 2020, pravno podlago za odločitev o stroških postopka predstavlja tudi Zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju: ZSICT), ki se uporablja od 1. 1. 2019 dalje, v 1. odstavku 45. člena pa določa, da imajo sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač pravico do plačila za opravljeno izvedensko in cenilsko delo oziroma delo tolmača in pravico do povrnitve stroškov, ki so jih imeli v zvezi z izvedenskim in cenilskim delom oziroma delom tolmača, v 4. odstavku 45. člena pa še, da minister predpiše višino plačila za opravljeno delo ter povrnitev stroškov iz 1. odstavka tega člena. Ministrica za pravosodje je tako 20. 12. 2018 izdala Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju: Pravilnik), ki velja od 1. 1. 2019 in se uporablja v zadevah, v katerih je bil sklep o postavitvi izvedenca izdan po 1. 1. 2019. 8. Pravica do nagrade in povračila stroškov nastane, ko izvedenec opravi nalogo, ki mu je naložena s sklepom sodišča. Pri presoji, ali je izvedenec opravil naloženo delo, torej ni pomembno, ali se pravdni stranki strinjata z vsebino izvedenskega mnenja ali pa mu nasprotujeta, kot tudi ne, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve ali ne. Upravičenje izvedenca do plačila nastane z izpolnitvijo naloge. Tožeča stranka je že podala številne ugovore in pomisleke v obsežnih pripombah zoper izvedensko mnenje, prav tako tudi nove dokazne predloge, kar bo vse predmet obravnavanja v nadaljnjem dokaznem postopku, vendar ta okoliščina ne utemeljuje odklonitve priznanja nagrade in stroškov izvedencu za opravljeno delo. Ker je izvedenec po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu opravil nalogo, ki mu jo je določilo v sklepu o postavitvi izvedenca in odgovoril na vsa zastavljena vprašanja, je torej upravičen do nagrade in stroškov, odmerjenih v skladu s Pravilnikom. Pritožnikove pripombe na podano mnenje in nestrinjanje z nekaterimi izvedenčevimi odgovori, ki jih obširno navaja tožeča stranka v svoji pritožbi, namreč še ne pomenita, da izvedensko delo ni bilo opravljeno. Enako velja tudi za izraženo stališče tožeče stranke v pritožbi o nestrokovnosti, neobrazloženosti, površnosti ter neuporabnosti mnenja in o prekoračitvi pooblastil izvedenca, ki naj bi podajal strokovno mnenje tudi iz drugega strokovnega področja, t.j. iz področja hidrogeologije, pa tudi v dopolnitvi pritožbe, da naj bi pretežni del svojega mnenja izvedenec opravil samoiniciativno, ne da bi za to sploh imel postavljeno nalogo sodišča. 9. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da pri določitvi nagrade ni bila upoštevana izvedenčeva zamuda z izdelavo mnenja. Zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja ni okoliščina, zaradi katere izvedenec sploh ne bi bil upravičen do nagrade in povračila stroškov v zvezi z izdelanim mnenjem. Lahko pa ta okoliščina, razen če sodni izvedenec izkaže, da je do prekoračitve roka prišlo iz upravičenih razlogov, v skladu z 2. odstavkom 45. člena ZSCIT predstavlja razlog za znižanje nagrade. V zvezi z rokom za izdelavo izvedenskega mnenja sicer drži, kar navaja pritožba, da je bil sklep o imenovanju izvedenca izdan dne 9. 7. 2020 in da je bil izvedencu določen rok največ 60 dni za izdelavo mnenja, mnenje pa je sodišče prejelo dne 10. 11. 2020. Vendar pa je izvedenec, kot to izhaja tako iz spremnega dopisa izvedenca k mnenju kot tudi iz odgovora izvedenca na pritožbo, ta rok prekoračil iz upravičenih razlogov, t.j. zaradi hospitalizacij v mesecih avgustu, septembru in oktobru 2020 ter zaradi rekonvalescence po opravljenih operacijah. Ker je torej izvedenec izkazal, da je zamuda posledica upravičenih razlogov, v tem konkretnem primeru v skladu z 2. odstavkom 45. člena ZSCIT ni podlage za znižanje nagrade za opravljeno delo.

10. Ni pritrditi tožeči stranki, da je izpodbijani sklep neobrazložen in da se ne da preizkusiti, ker ne vsebuje razlogov, zakaj je sodišče prve stopnje izvedencu priznalo nagrado za zahteven ogled in za zahtevno mnenje, saj je za obe postavki navedlo povsem dovolj in ustrezne razloge. Tako je obrazložilo, da je ogled trajal do tri ure, mnenje pa je ocenilo kot zahtevno, upoštevaje pri tem postavljena vprašanja sodišča in zapletenost zadeve. Zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP tako ni podana.

11. Zahtevnost ogleda se v skladu z 39. členom Pravilnika določa glede na čas trajanja ogleda, opredeljena pa je v štirih skupinah in sicer kot manj zahteven (do ene ure), zahteven (do treh ur), zelo zahteven (do petih ur) in izjemno zahteven (nad pet ur). V tem konkretnem primeru je sodišče prve stopnje opravljen ogled ocenilo kot zahteven, saj je trajal do treh ur. Tožeča stranka v pritožbi zgolj pavšalno trdi, da je bil ogled hitro končan, pri tem pa ne navaja, koliko časa naj bi trajal. S takšnimi nekonkretiziranimi navedbami o času trajanja ogleda pa ne more izpodbiti ugotovitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je ogled izvedenca trajal do treh ur. Po presoji pritožbenega sodišča je zato izvedencu sodišče prve stopnje pravilno priznana nagrada za zahteven ogled v priglašeni višini 102,00 EUR.

12. Sodišče zahtevnost izvedeniškega mnenja ugotavlja zlasti glede na obsežnost dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo mnenja, čas, ki ga ima sodni izvedenec na voljo, da pripravi mnenje, kompleksnost in vrsto zadeve, ki je predmet mnenja ter upoštevaje druge dejavnike, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti dela sodnega izvedenca (42. člen Pravilnika). Zahtevnost izvedeniškega mnenja je po 40. členu Pravilnika opredeljena v štirih skupinah in sicer manj zahtevno, zahtevno, zelo zahtevno in izjemno zahtevno. V tem konkretnem primeru je sodišče prve stopnje izdelano izvedensko mnenje ocenilo kot zahtevno, kar pomeni, da ga je umestilo na drugo mesto na lestvici zahtevnosti (gledano od manj zahtevnega do izjemno zahtevnega mnenja). Da gre za zahtevno mnenje pa soglaša tudi pritožbeno sodišče. Kot je razvidno iz sklepa o določitvi izvedenca z dne 9. 7. 2020 je sodišče izvedencu sicer res postavilo le tri glavna vprašanja s podvprašanji, na katera je izvedenec tudi odgovoril, vendar ta okoliščina ni edino merilo za oceno zahtevnosti mnenja. Pomembnejši se izkažeta okoliščina, ki jo je izpostavilo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, t.j. zapletenost zadeve glede na samo vsebino spora, pa tudi dejstvo, da je za izdelavo izvedenskega mnenja, kar v pritožbi nenazadnje izpostavlja tudi tožeča stranka, izvedenec moral preučiti še dodatno dokumentacijo, opraviti tudi določene meritve in tudi ogled poškodovanega objekta, kar vse kaže na obsežnost naloge, ki jo je moral opraviti izvedenec. Na tem mestu pa velja še dodati, da plačilo za pisno izdelavo izvida in mnenja zajema tudi morebitna nadaljnja izvedenčeva pojasnila v zvezi s pripombami strank k njegovemu mnenju, če so pripombe na izvedensko mnenje posledica dejstva, da izvedenec v prvotnem izvedenskem mnenju ni v celoti odgovoril na vprašanja, ki mu jih je postavilo sodišče, oz. ni odgovoril na način, da bi bilo mogoče njegove ugotovitve in zapažanja preveriti, potem izvedenec seveda ne bo upravičen do nagrade za izdelavo dopolnitve izvedeniškega mnenja. Po presoji pritožbenega sodišča je zato izvedencu pravilno priznana nagrada za zahtevno izvedensko mnenje v priglašeni višini 306,00 EUR.

13. Tožeča stranka v pritožbi ne izpodbija, tudi sicer pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil izvedencu poslan spis, ki je obsegal nad 50 strani, zato je izvedenec za študij spisa upravičen do nagrade po 2. točki 1. odstavka 37. člena Pravilnika v višini 102,00 EUR. Ker je ta nagrada vezana zgolj na obseg (število listov) spisa, ki mu je poslan, tožeča stranka ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da do te nagrade izvedenec sploh ni upravičen, ker da iz mnenja ne izhaja, da je spis natančno in v celoti preučil, ker se v svojem mnenju ni opredelil do nobenega od listinskih dokazov, ki se nahajajo v spisu, prav tako pa tudi do nobene od vlog pravdnih strank in do njihovih navedb, pri čemer je pri tem še dodati, da mu sodišče prve stopnje takšne naloge tudi ni naložilo.

14. Izvedenec je v stroškovniku tudi ustrezno pojasnil priglašeno nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije po določbi 38. člena Pravilnika (navedel je vire dokumentacije ter njihov obseg). Tožeča stranka v pritožbi niti ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, ki temelji na pojasnilih izvedenca v stroškovniku, da je izvedenec dodatno dokumentacijo pridobival in da je ta obsegala do 100 strani. Ker je izvedenec priglasil, sodišče pa mu je za to delo tudi odmerilo najnižjo nagrado po 1. točki 1. odstavka 38. člena Pravilnika, t.j. za manj obsežno dodatno dokumentacijo, mu je povsem pravilno za to delo odmerilo nagrado v višini 51,00 EUR. Pravilnosti te odločitve sodišča prve stopnje pa že iz tega razloga, ker je bila izvedencu prisojena nagrada v najnižjem znesku, tožeča stranka ne more uspešno izpodbiti niti s pavšalno pritožbeno navedbo, da je bilo pridobivanje dodatne dokumentacije nepotrebno, prav tako pa tudi ne s pritožbeno navedbo, da se dodatna dokumentacija večinoma ne nanaša na vprašanja sodišča ter ni niti v zvezi z gradbeno stroko, za katero je izvedenec edino pooblaščen.

15. Nagrade za čas potovanja na ogled in nazaj po 3. odstavku 39. člena Pravilnika v višini 44,00 EUR ter odmerjenih materialnih stroškov po 1. odstavku 49. člena Pravilnika v višini 13,50 EUR in povračila nadomestila za potne stroške izvedenca po 1. odstavku 49. člena Pravilnika v višini 19,80 EUR, pa tožeča stranka ne izpodbija konkretizirano, zato je v tem delu pritožbeno sodišče opravilo le uradni preizkus, pri katerem pa ni zasledilo kakšnih bistvenih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, sodišče prve stopnje pa je pri odmeri te nagrade in nadomestila stroškov povsem pravilno uporabilo tudi že predhodno citirana določila Pravilnika, ZSCIT in ZPP.

16. Enako velja ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je izvedenec zavezanec za njegovo plačilo, tudi za obračunan davek na dodano vrednost v višini 22% oziroma 140,43 EUR.

17. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke in njeno dopolnitev kot neutemeljeni zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

18. Ker tožeča stranka s pritožbo in njeno dopolnitvijo ni uspela, mora v skladu s 1. odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP sama trpeti svoje stroške tega pritožbenega postopka.