Jedro

Tožba je bila v 1. (glavnem) delu predloga umaknjena. Postopek odločanja o 2. točki tožbenega predloga, s katero tožnik zahteva plačilo oziroma vračilo določenega zneska (davka) je neposredno povezan s 1. točko tožbenega predloga, ki se nanaša na odpravo prvostopnega akta kot glavno stvar in to, po presoji sodišča v taki meri, da lahko teče le, če teče postopek o glavnem tožbenemu predlogu.

Izrek

1. Postopek po tožbi z dne 9. 9. 2002, ki se nanaša na molk organa se ustavi.¤2. Točka 2. tožbenega predloga, ki se glasi: "Tožena stranka Davčna uprava Republike Slovenije je dolžna plačati tožeči stranki AAA d.d., A, 39.792.033,51 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer na znesek 23.115.793,00 SIT od 22. 3. 2002 dalje do plačila ter na znesek 16.676.238,51 SIT od 23. 3. 2002 dalje do plačila", se zavrže.¤3. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Tožeča stranka je dne 9. 9. 2002 pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Oddelek v Celju, vložila tožbo po določbi 2. odstavka 26. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 59/97 in 70/00, v nadaljevanje: ZUS), ker tožena stranka ni odločila o njeni pritožbi zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada A z dne 20. 3. 2002. Upravno sodišče Republike Slovenije, Oddelek v Celju je v skladu z določbo 6. odstavka 7. člena ZUS dne 16. 9. 2002 odstopil zadevo v reševanje Upravnemu sodišču v Ljubljani. Ker je dne 18. 12. 2002 tožena stranka izdala odločbo, je tožeča stranka, na poziv sodišča naj sporoči, ali je z odločbo zadovoljna in ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja na novi akt, dne 20. 2. 2003 sporočila, da delno umika tožbo v 1. točki tožbenega zahtevka, saj je bila odločba prvostopnega organa odpravljena, iz previdnosti pa vztraja pri postavljenem zahtevku po 2. točki, o morebitnem vztrajanju ali nadaljnjem umiku pa bo obvestila sodišče po prejemu novega akta prve stopnje. Ker je tožnik izjavil, da prvo točko tožbenega predloga umika, je sodišče v tem delu na podlagi 3. odstavka 37. člena ZUS postopek ustavilo.

Postopek odločanja o 2. točki tožbenega predloga, s katero tožnik zahteva plačilo zneska 39.792.033,51 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi je neposredno povezan s 1. točko tožbenega predloga, ki se nanaša na odpravo prvostopnega akta kot glavno stvar in to, po presoji sodišča v taki meri, da lahko teče le, če teče postopek o glavnem tožbenem predlogu. V konkretnem sporu je bila tožba, ki je bila vložena zaradi molka organa (tožene stranke) in je poleg zahtevka za odpravo prvostopne odločbe vsebovala tudi zahtevek za plačilo (vračilo) z isto prvostopno naloženih obveznosti, v 1. (glavnem) delu predloga umaknjena. Tudi iz določbe 63. člena ZUS izhaja, da je stališče o povezanosti adhezijskega in glavnega zahtevka pravilno, saj je odločanje o zahtevku za vrnitev stvari in povrnitev škode možno le v primeru, ko sodišče s sodbo odpravi izpodbijani upravni akt. Glede na vse navedeno po presoji sodišča ni več (tudi če bi doslej bila podana) podlage, po kateri bi bilo za odločanje o tovrstnem zahtevku pristojno odločati upravno sodišče (1. točka 1. odstavka 34. člena ZUS). Ker gre za procesno predpostavko po 1. točki 1. odstavka 34. člena ZUS, je sodišče ta del tožbenega predloga zavrglo.

Odločitev o stroških postopka temelji na določbah 1. in 3. odstavka 23. člena ZUS. V upravnem sporu sodišče odloča o stroških postopka po določbah Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99) le v primeru meritornega odločanja o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Vrnitev plačane sodne takse je možno uveljavljati skladno z določbo 36. člena Zakona o sodnih taksah. taksah (Uradni list SRS, št. 1/90-p.b.in Uradni list RS, št. 14/91, 38/96, 20/98, 50/98-odl. US, 70/00, 41/01 in 93/01).