Jedro

Presoja višine odškodnine za negmotno škodo.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje tako delno spremeni, da se glasi: "I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje tako delno spremeni, da se glede odločitve o nepremoženjski škodi in o pravdnih stroških poslej glasi: Tožena stranka - zavarovalnica mora plačati tožniku V. S. 1,374.698,00 SIT in mu povrniti 88.002,00 SIT pravdnih stroškov, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.11.1999 dalje v roku 15 dni, da ne bo izvršbe, presežni tožbeni zahtevek pa se zavrne.

II. V ostalem se pritožba tožene stranke in v celoti tožnikova pritožba zavrneta in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje." V ostalem se revizija zavrne.

Tožena stranka mora povrniti tožniku 9.071,00 SIT revizijskih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.4.2001 dalje v roku 15 dni, da ne bo izvršbe, stroške revizijskega odgovora pa mora kriti sama.

Obrazložitev

Tožnik se je telesno poškodoval v prometni nesreči 16.9.1996 v Ljubljani, ko je v njegov avtomobil od zadaj trčil zavarovanec tožene stranke. Tožnik je s tožbo zahteval, da mu tožena stranka plača odškodnino za telesne bolečine 3,000.000,00 SIT, za strah 1,000.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanih življenjskih aktivnosti 5,000.000,00 SIT, skupno torej 9,000.000,00 SIT. Zahteval je tudi plačilo 372.844,68 SIT za povrnitev premoženjske škode, vendar je po izjavi tožene stranke, na kaj se nanaša plačilo akontacije, ta del zahtevka skrčil na 300.000,00 SIT. Od celotnega zneska je odštel 1,000.000,00 SIT akontacije in zahteval plačilo razlike 8,300.000,00 SIT glavnice s pripadajočimi zamudnimi obrestmi in zamudne obresti od umaknjenega dela odškodninskega zahtevka za plačilo dela premoženjske škode. Sodišče prve stopnje je odškodnino za telesne bolečine odmerilo na 1,200.000,00 SIT, za strah na 400.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanih življenjskih aktivnosti na 2,000.000,00 SIT, skupno torej na 4,100.000,00 SIT. Od tega zneska je odštelo na račun te vrste škode plačano akontacijo v višini 927.155,32 SIT, ki jo je valoriziralo na 1,025.302,00 SIT in odločilo, da mora tožena stranka plačati tožniku za nepremoženjsko škodo 3,074.698,00 SIT odškodnine z zamudnimi obrestmi (izrek pod točko 1), za izgubo na zaslužku 300.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi (izrek pod točko 2) in v zvezi z umaknjenim delom tožbenega zahtevka še preostale zamudne obresti od posameznih zneskov od različnih datumov zapadlosti (izrek pod točko 3). Presežni tožbeni zahtevek je zavrnilo (izrek pod točko 4) in še odločilo o pravdnih stroških (izrek pod točko 5).

Proti tej sodbi sta se pritožili obe pravdni stranki. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in v zavrnilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, pritožbo tožene stranke pa je delno zavrnilo, delno pa ji je ugodilo in odškodnino za telesne bolečine znižalo na 800.000,00 SIT, za strah na 100.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanih življenjskih aktivnosti na 900.000,00 SIT, skupno torej na 1,800.000,00 SIT. Zaradi upoštevanja valorizirane akontacije je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožniku 774.698,00 SIT odškodnine za nepremoženjsko škodo in na novo odločilo o pravdnih stroških na prvi stopnji.

Tožnik v pravočasni reviziji proti sodbi sodišča druge stopnje izpodbija odločitev o zavrnitvi njegove pritožbe in o delni ugoditvi pritožbi tožene stranke. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga tako spremembo izpodbijane sodbe, da se njegovemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Poudarja obdobja in intenzivnost telesnih bolečin, nevšečnosti med zdravljenjem, opozarja, da je poleg sekundarnega prestal tudi primarni strah, saj je bil zaradi izredne hitrosti vožnje udarec v tožnikov avto od zadaj tako močan, da je njegovo vozilo dvignilo v zrak, pri zmanjšanju življenjskih aktivnosti pa meni, da je rezultat zdravljenja zanj katastrofalen, opozarja na okvaro vezi med tretjim in četrtim vretencem in okvaro spodnje vratne korenine, na poškodovano oživčevje, mravljinčenje v roki, zmanjšano grobo moč leve roke in številne težave pri opravljanju poklica.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena novega Zakona o pravdnem postopku - Ul. RS, št. 26/99, ki ga je treba uporabiti v tej pravdni zadevi glede na prehodne določbe in datum izdaje sodbe prve stopnje; v nadaljevanju ZPP).

Revizija je delno utemeljena.

Pravna podlaga za odločanje v tej pravdni zadevi je v določbah 200. in 203. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Ul. SFRJ, št. 29/78, 39/85, 57/89), ki poleg ostalega vsebujejo tudi kriterije za odmero pravične denarne odškodnine. Pri njeni prisoji je treba upoštevati načelo o individualizaciji odškodnine in zato ugotoviti vse konkretne prizadetosti oškodovanca, kako se te prizadetosti odražajo glede na njegovo starost, spol, poklic in siceršnje življenjske aktivnosti, prisojeno odškodnino pa poleg tega tudi vpeti v širše družbene okvire in zato medsebojno primerjati posamezne škode in zanje prisojene odškodnine.

V tej pravdni zadevi sta sodišči ugotovili naslednjo dejansko podlago glede oblik in obsega nepremoženjske škode. Tožnik je bil v času nesreče 40 let star samostojni obrtnik - avtoklepar. Diagnoza njegovih poškodb se je glasila: hujši zvin vratne hrbtenice in zlom prsnice. Zdravljenje je trajalo dobrih sedem mesecev. Bil je na petnajstih pregledih pri različnih specialistih in v domači ambulanti, prestal je 15 rentgenskih slikanj, dva meseca je imel imobiliziran vrat s trdo artrozo, trpel je zaradi mravljinčenja leve roke in dveh prstov, prestal je specialistične preiskave MRI in EMG, 14 dni je bil na zdraviliškem zdravljenju, več mesecev je opravljal fizikalno terapijo. Hude bolečine je trpel en teden, srednje stalne tri tedne, lahke stalne štiri tedne, nato pa občasne lažje ob fizičnem delu in spremembah vremena, ki jih trpi še sedaj in jih bo trpel tudi v bodoče. Ob taki dejanski podlagi je tudi po presoji revizijskega sodišča sodišče druge stopnje z zneskom 800.000,00 SIT odmerilo pravično odškodnino, saj bi višji znesek odstopal navzgor od prisoje odškodnine v primerljivih odškodninskih zadevah.

Strah ob samem škodnem dogodku je bil kljub močnem udarcu le kratkotrajen, saj je šlo za udarec od zadaj, pač pa je bil tožnik tri mesece utemeljeno zaskrbljen za izid zdravljenja. Odmera 100.000,00 SIT odškodnine za to obliko nepremoženjske škode je primerljiva s prisojo v podobnih odškodninskih zadevah in je zato materialnopravno pravilna.

Poškodba je povzročila trajno zmanjšanje tožnikovih življenjskih aktivnosti, zaradi česar tožnik trpi duševne bolečine. Ostala je omejena gibljivost vratne hrbtenice srednje stopnje, mravljinčenje leve roke in slabši občutek v njenih prstih, vse zaradi okvare oživčevja, pa tudi izguba grobe moči leve roke za polovico. Vse to tožniku otežkoča opravljanje poklicnega dela avtokleparja, v katerega mora vlagati več naporov, opravlja pa ga tudi počasneje kot pred škodnim dogodkom. Po določenem času prisilna drža vratne hrbtenice povzroči telesne bolečine, slabši občutek v prstih leve roke povzroča težave pri bolj natančnem delu, na primer z vijaki in maticami, manjša moč levice pa težave pri poklicnem in tudi ostalem fizičnem delu, saj ne more več vzdigovati težjih bremen in delati težjih del na vrtu. Pri odmeri 900.000,00 SIT odškodnine za to obliko nepremoženjske škode je po mnenju revizijskega sodišča sodišče druge stopnje premalo upoštevalo, da je pri tožniku šlo za hujši zvin vratne hrbtenice, ki je povzročil njeno omejeno gibljivost srednje stopnje in še dodatne opisane težave, kar vse v znatni meri vpliva na tožnikove težave pri opravljanju zlasti poklicnega dela. Pravilno upoštevanje teh okoliščin utemeljuje odmero odškodnine v znesku 1,500.000,00 SIT in ne samo 900.000,00 SIT.

Celotna na revizijski stopnji spremenjena odmera odškodnine za tožnikovo nepremoženjsko škodo znaša tako 2,400.000,00 SIT. Od nje je treba odšteti še valorizirano akontacijo v višini 1,025.302,00 SIT. Zato gre tožniku odškodnina še v znesku 1,374.698,00 SIT.

Po ugotovitvi, da je delno utemeljena revizijska graja zmotne uporabe materialnega prava, je revizijsko sodišče na podlagi določb prvega odstavka 380. člena ZPP in 378. člena ZPP odločilo kot v izreku te revizijske odločbe. Delna sprememba o glavni stvari je narekovala tudi spremembo stroškovne odločitve obeh sodišč. Ob upoštevanju sedanje prisoje odškodnine znaša tožnikov uspeh na prvi stopnji 16,4 odstotka, uspeh tožene stranke pa 83,6 odstotka. Sodišče prve stopnje je tožnikove stroške za odvetniško zastopanje odmerilo na 455.800,00 SIT, sedanjemu uspehu sorazmeren del znaša torej 74.751,00 SIT. Ne glede na izid pravde so bili stroški za izvedenca v znesku 95.903,00 SIT potrebni v celoti. Zato tožnikovi pravdni stroški na prvi stopnji znašajo 170.654,00 SIT. Stroške tožene stranke je sodišče prve stopnje odmerilo na 98.867,00 SIT, 83,6 odstotka teh stroškov torej znaša 82.652,00 SIT. Po pobotu pravdnih stroškov mora tožena stranka plačati tožniku razliko 88.002,00 SIT. Pritožbenih stroškov tožena stranka, ki je tudi glede na končni tožnikov uspeh s pritožbo delno uspela, ni priglasila. Tožnik neutemeljeno zahteva povrnitev pritožbenih stroškov, ker v delu, ki ga je izpodbijal s pritožbo, tudi v revizijskem postopku ni uspel. Z revizijo je delno utemeljeno izpodbijal le obseg znižanja odškodnine na pritožbeni stopnji. Obseg revizijskega izpodbijanja je znašal 7,200.000,00 SIT, od česar je tožnik uspel s 600.000,00 SIT, torej z dobrimi 8 odstotki, kar je revizijsko sodišče upoštevalo pri odmeri njegovih revizijskih stroškov. Tožena stranka z revizijskim odgovorom ni pripomogla k razjasnitvi zadeve na revizijski stopnji, v nasprotju z dejanskimi ugotovitvami obeh sodišč je celo zatrjevala, da pri tožniku sploh ni prišlo do zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Ker stroški revizijskega odgovora niso bili potrebni, jih mora tožena stranka kriti sama (določbe prvega in drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP in prvim odstavkom 155. člena ZPP).