Jedro

Čeprav gre tudi v primeru vračanja premoženja agrarnih skupnosti za vračanje podržavljenega premoženja, ki ga sicer ureja ZDen kot splošni denacionalizacijski predpis, pa je potrebno glede dedovanja premoženja, vrnjenega na podlagi ZPVAS, na podlagi izrecne določbe drugega odstavka 8. člena tega zakona uporabiti določbo splošnega predpisa, ki ureja dedovanje, to je ZD, ki velja za pozneje najdeno premoženje (drugi odstavek 221. člena ZD), in ne na podlagi določb 80. in 83. člena ZDen, s katerimi je sicer posebej urejeno dedovanje dediče na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju, ne da bi v zadevi opravilo nov zapuščinski postopek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju ugotovilo, da spadajo v zapuščino še nepremičnine vpisane v vl. št. 450 k.o. ...... - do 8/264, vl. št. 528 k.o. ....... - do 8/264 in vl. št. 485 k.o. ......... - do 2/62, ki jih na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju Občinskega sodišča na Rakeku, opr. št. O 106/63, z dne 19.11.1963, in 8. člena ZPVAS deduje zapustničin vnuk B. K., roj. 4.1.1939. Zoper sklep se je pritožila zapustničina hčerka F. V. iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, naj sodišče prve stopnje samo razveljavi izpodbijani sklep, opravi zapuščinsko obravnavo in na podlagi prejetih dednih izjav ponovno odloči o dedovanju naknadno vrnjenega premoženja ali pa naj izpodbijani sklep razveljavi sodišče druge stopnje in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da s prvotnim sklepom o dedovanju ni bilo odločeno o zapustničinem deležu na nepremičninah agrarne skupnosti N....., ker so bile vrnjene naknadno na podlagi ZPVAS. To premoženje ni bilo zajeto z dedno izjavo, ki jo je pritožnica dala v zapuščinskem postopku leta 1963, saj se takrat ni vedelo, da bo prišlo do denacionalizacijskih postopkov. Sodišče je kršilo njeno pravico do dedovanja, ker glede naknadno vrnjenega premoženja ni opravilo zapuščinske obravnave in ji ni omogočilo, da se izjavi o dedovanju. Že s prvotnim sklepom o dedovanju ji je bilo določeno volilo na podlagi oporoke, ki pa ga oporočni dedič ni izpolnil. Prav tako ji ni izročil parcele po izbiri in ji dal lesa za gradnjo hiše, kot mu je naročila zapustnica. Pritožnica zahteva zakoniti dedni delež, ki ji pripada po zapustnici.

Pritožba ni utemeljena.

Predmet izpodbijanega sklepa je dedovanje premoženja, ki je bilo zapustnici odvzeto kot članici agrarne skupnosti, vrnjeno pa je bilo po pravnomočnosti sklepa o dedovanju z dne 19.11.1963 na podlagi Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS, Ur. l. RS, št. 5/94, s spremembami in dopolnitvami). Ta vsebuje tudi določbo o dedovanju vrnjenega premoženja, če je njegov prejšnji imetnik že mrtev ali razglašen za mrtvega. Na podlagi drugega odstavka 8. člena ZPVAS se po tem zakonu vrnjeno premoženje šteje za pozneje najdeno premoženje in se zanj dedovanje izvede po Zakonu o dedovanju (ZD, Ur. l. SRS, št. 15/76, s spremembami in dopolnitvami). Posebni predpis tako napotuje na uporabo splošne določbe prvega odstavka 221. člena ZD, na podlagi katere sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli premoženje, ki se najde po pravnomočnosti sklepa o dedovanju in se zanj ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Sodišče prve stopnje je tako pravilno izdalo izpodbijani sklep in vrnjeno premoženje dodelilo zapustničinemu oporočnemu dediču kot edinemu dediču, ne da bi prej (ponovno) opravilo zapuščinsko obravnavo ali pritožnico pozvalo, naj poda (novo) dedno izjavo. Pritožnica ima sicer prav, da dediči ob zapustničini smrti in v času, ko je bil izdan prvotni sklep o dedovanju, niso mogli vedeti, da bo predmet dedovanja tudi pozneje vrnjeno premoženje, vendar ne gre za vračanje premoženja po Zakonu o denacionalizaciji (ZDen, Ur. l. RS/I, št. 27/91). Za razliko od določb ZDen kot splošnega predpisa o vračanju podržavljenega premoženja, ki vsebuje posebne določbe o dedovanju denacionaliziranega premoženja, na podlagi katerih dedne izjave, dane do izdaje odločbe o denacionalizaciji, praviloma nimajo učinka, in le glede tega premoženja le izjemoma priznavajo pravne učinke oporočnim razpolaganjem, tako da mora sodišče praviloma opraviti nov zapuščinski postopek (določbe 80. do 83. člena ZDen), ZPVAS kot poseben predpis glede premoženja, ki se vrača na njegovi podlagi, odreja uporabo splošnega predpisa, s katerim je urejeno dedovanje pozneje najdenega premoženja. Glede na to, da je pravnomočen sklep o dedovanju in je na njegovi podlagi pravilno izdan dodatni sklep o dedovanju, pritožnica ne more več uveljavljati dednega deleža niti na pozneje najdenem premoženju. Za pravilnost odločitve sodišča prve stopnje je tudi brez pomena, ali je oporočni dedič izpolnil volila. Pritožnica te svoje pravice ne more uveljavljati tako, da namesto volila ali zato, ker to ni bilo izpolnjeno, zahteva dedni delež, kateremu se je že odpovedela, odpoved pa glede na že navedeno določbo prvega odstavka 221. člena ZD velja tako za premoženje, ki ga je zapustnica imela ob smrti in je predmet prvotnega sklepa o dedovanju, kot za premoženje, ki je bilo pozneje vrnjeno na podlagi ZPVAS in je predmet izpodbijanega sklepa.

Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) v zvezi s 163. členom ZD pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.