Jedro

Edino merilo za presojo utemeljenosti predloga za povrnitev stroškov upnika je namreč dejstvo, ali so bili stroški, ki jih je upnik uveljavljal, taki stroški, ki so potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ), odlog izvršbe oziroma izvršilnega dejanja prisilne izpraznitve stanovanja pa ne prispeva k čimprejšnji opravi izvršbe - uveljavitvi upnikove terjatve, temveč predstavlja začasen zastoj v postopku in odlaga njeno opravo.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlog upnika z dne 22. 4. 2014 za povračilo nadaljnjih izvršilnih stroškov.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje upnik, brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Ocenjuje, da je namen odloga izvršbe, enako tudi odloga deložacije, v tem, da se dolžnika na ta način prisili k plačilu dolga, ki je predmet izvršbe, ne pa zavlačevanje izvršilnega postopka, kot v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zmotno ocenjuje sodišče prve stopnje. Upnik zato meni, da je upravičen do priglašenih dodatnih izvršilnih stroškov zaradi odloga deložacije. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v okviru utemeljenosti pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Po opravljanem preizkusu ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, ki jo je v obrazložitvi sklepa tudi ustrezno obrazložilo, pri svojem delu pa ni storilo po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka.

5. V skladu s prvim odstavkom 38. člena ZIZ izvršilne stroške najprej plača upnik, dolžnik pa mora v skladu s petim odstavkom istega člena upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti. Med izvršilne stroške, ki najprej bremenijo upnika, spadajo tudi stroški po obračunu plačila za delo in stroškov izvršitelja (38.c člen ZIZ). V skladu s prvim in drugim odstavkom 38.c člena ZIZ mora po opravi neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja izvršitelj upniku osebno vročiti obračun plačila za delo in stroškov z obvestilom o pravici upnika, da lahko v osmih dneh od prejema obračuna pri izvršitelju vloži zahtevo, da o obračunu odloči sodišče. 6. Obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja v obravnavanem primeru, glede na to, da mu upnik ni ugovarjal, velja za dokončnega in je izvršilni naslov izvršitelja proti upniku (drugi odstavek 38.c člena ZIZ). Vendar slednje še ne pomeni, da stroški, ki so v takšnem obračunu izvršitelja zajeti, predstavljajo stroške, ki so bili v smislu prvega v zvezi s petim odstavkom 38. člena ZIZ za izvršbo potrebni in jih mora na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ upniku povrniti dolžnik.

7. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno pristopilo k presoji potrebnosti priglašenih stroškov upnika za sam postopek izvršbe in je slediti sprejetemu zaključku, da stroškov predloga za odlog oprave izvršilnega dejanja prisilne izpraznitve stanovanja (deložacije) ni mogoče opredeliti kot stroškov, potrebnih za izvršbo, ki bi jih bil dolžan kriti dolžnik. Edino merilo za presojo utemeljenosti predloga za povrnitev stroškov upnika je namreč dejstvo, ali so bili stroški, ki jih je upnik uveljavljal, taki stroški, ki so potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ), odlog izvršbe oziroma izvršilnega dejanja prisilne izpraznitve stanovanja pa ne prispeva k čimprejšnji opravi izvršbe - uveljavitvi upnikove terjatve, temveč predstavlja začasen zastoj v postopku in odlaga njeno opravo. Stroškov predloga za odlog oprave izvršilnega dejanja prisilne izpraznitve stanovanja (deložacije) zato ni mogoče opredeliti kot stroškov, potrebnih za izvršbo, ki bi jih bil dolžan kriti dolžnik.

8. Ob tem pa sodišče druge stopnje v zvezi s predloženim (dokončnim) obračunom izvršitelja le še dodaja, da obravnavane situacije, ko zaradi upnikovega predloga za odlog izvršitelj prisilne izpraznitve stanovanja ni izvedel, Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik) ne ureja. Zato je treba oceniti, ali prihaja v poštev vrednotenje izvršiteljeve storitve po podobnosti. Vrhovno sodišče RS(1) je v tej zvezi že zavzelo stališče, da je mogoče storitve, ki niso opisane v Pravilniku, vrednotiti s primerjavo podobnih opravil, ki so ovrednotena v tej tarifi. Pravilnik napotuje na zakonsko analogijo, na podlagi katere bi v obravnavanem primeru bila mogoča le analogija s četrtim odstavkom tar. št. 1, torej z neuspešnim rubežem zaradi razlogov, ki so na strani dolžnika ali upnika, oziroma, ker ni rubljivih stvari. Vendar pa v konkretnem primeru, kot izhaja iz predloga upnika za odlog z dne 26. 3. 2014 (list. št. 57) in izvršiteljevega preklica deložacije z dne 26. 3. 2014 (list. št. 56), zaradi predhodno preklicane deložacije, izvršitelj k prisilni izpraznitvi stanovanja, razpisani za dne 10. 4. 2014, sploh ni pristopil. Tako ni mogoče sklepati, da bi bil z dejstvom odloga seznanjen na samem naroku za izvedbo prisilne izpraznitve stanovanja, ko bi mu torej določeni stroški zaradi priprav in pristopa k prisilni izpraznitvi nepremičnine že nastali, in posledično predlagane analogije, ko bi bil izvršitelj upravičen do plačila v višini 25 % od cene storitve (za izpraznitev stanovanja), ni mogoče uporabiti.

9. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo upnika in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

10. Upnik povrnitve pritožbenih stroškov ni zahteval, zato sodišče druge stopnje odločitve o njih ni sprejelo (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): V sklepu II Ips 521/2002 z dne 28. 8. 2003 je bilo zavzeto stališče, če je izvršitelj pristopil k deložaciji, ki pa je zaradi prostovoljne izselitve in izročitve stanovanja ni bilo mogoče opraviti, je upravičen do plačila v višini 25 % od cene storitve, vendar le, če je bil s prostovoljno izpolnitvijo dolžnikove obveznosti seznanjen šele na samem naroku.