Jedro

Dejanski stan je pomanjkljivo ugotovljen, če iz njega ni jasno razvidno, kdaj je postal upravni akt, ki naj bi bil izvršilni naslov za izvršbo, izvršljiv.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Republiškega tržnega inšpektorata št. ....

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Mestne uprave za inšpekcijske službe Ljubljana - tržne inšpekcije št. ..., s katerim je ta 1) ugotovila, da je odločba št. ... postala izvršljiva dne 19.2.1993 in se dovoljuje njena izvršba, 2) se zavezanec poziva, da naslednji dan po prejemu tega sklepa izpolni obveznost iz navedene odločbe, 3) kolikor zavezanec ne bo ravnal v skladu z 2. točko izreka tega sklepa, mu bo izrečena kazen v višini 100.000,00 SIT in 4) pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvršbe. V obrazložitvi navaja, da je tožeča stranka prejela dne 18.2.1993 odločbo, s katero ji je bilo naloženo, da mora prenehati z dejavnostjo nudenja iger za razvedrilo in zabavo gostov, ki jo opravlja brez dovoljenja upravnega organa. Pri kontroli izvajanja navedene odločbe dne 1.4. in 5.4.1993 je tržni inšpektor ugotovil, da tožeča stranka še vedno opravlja dejavnost, ki ji je bila z odločbo prepovedana. Zato je tržni inšpektor na podlagi 286. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) tožeči stranki s sklepom zagrozil, da bo uporabljen prisilni ukrep (denarna kazen), če ne bo ravnal po izvršljivi odločbi. Tožena stranka nadalje ugotavlja, da je prvostopenjska odločba postala izvršljiva, ko je pretekel rok za pritožbo. Tožeča stranka je prvostopenjsko odločbo prejela 23.12.1992, kar je razvidno iz priložene povratnice z njenim podpisom, izvršljiva pa je postala s pretekom roka 8 dni po prejemu odločbe.

Tožeča stranka v upravnem sporu izpodbija navedeno odločbo zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve pravil postopka in kršitve materialnega prava. V tožbi navaja, da je šele s sklepom o dovolitvi izvršbe z dne 26.1.1993 izvedela, da naj bi že v decembru 1992 (15.12.1992) prejela neko odločbo o odstranitvi igral. Nemudoma je vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in pritožbo zoper odločbo. Prvostopni organ je predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodil, saj ji je pooblaščeni inšpektor mestne uprave dne 18.2.1993 odločbo z dne 15.12.1992 ponovno vročil. Tožena stranka je kršila postopek tudi s tem, da v sklepu o dovolitvi izvršbe navaja, da pritožba ne zadrži izvršbe, medtem, ko bi morala po 2. točki 3. odstavka 269. člena ZUP to navesti že v odločbi z dne 15.12.1992. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka na navedbe v tožbi ni odgovorila, sodišču pa je poslala upravne spise.

Tožba je utemeljena.

Za izvršbo je potreben izvršilni naslov, s katerim je bila zavezancu naložena obveznost. Izvršilni naslov predstavlja izvršljiva odločba. Kdaj postane odločba izvršljiva določa 270. člen ZUP. Po 3. odstavku 9. člena zakona o tržni inšpekciji (Uradni list SRS, št. 27/74) lahko tržni inšpektor odloči, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, če se opravlja gospodarska dejavnost brez dovoljenja ali če je prekoračen obseg predmeta poslovanja oziroma registrirane dejavnosti. Sodišče ugotavlja, da iz podatkov v izpodbijani odločbi ni jasno razvidno, kdaj je odločba z dne 15.12.1992 dejansko postala izvršljiva. V tistem delu izpodbijane odločbe, kjer tožena stranka navaja odločitev prvostopnega organa v odločbi z dne 15.12.1992 je navedeno, da je ta postala izvršljiva dne 19.2.1993. V nadaljevanju izpodbijane odločbe je navedeno, da je odločbo tožeča stranka prejela dne 18.2.1993, kar naj bi bilo razvidno iz vročilnice in nato v isti izpodbijani odločbi tožena stranka ugotavlja, da je tožeča stranka navedeno prvostopno odločbo prejela dne 23.12.1992, kar naj bi bilo tudi razvidno iz priložene povratnice. Tožena stranka si v izpodbijani odločbi glede odločilne okoliščine, kdaj je bila tožeči stranki vročena odločba z dne 15.12.1992, saj je s tem neposredno povezana njena izvršljivost, prihaja sama s seboj v nasprotje. Tožeča stranka v tožbi ugovarja, da naj bi šele s prejemom sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 26.1.1993 izvedela, da naj bi prejela odločbo z dne 15.12.1993 o odstranitvi igral. Zato je nemudoma vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje in pritožbo zoper odločbo. Tožena stranka se do te pritožbene navedbe ni opredelila, oziroma nanjo ni odgovorila. Prav tako ni odgovorila na pritožbeno navedbo, ki se nanaša na izvršljivost odločbe z dne 15.12.1992. Tožena stranka bi morala v skladu z 2. odstavkom 245. člena ZUP presoditi vse tožbene navedbe in tudi obrazložiti, zakaj jih šteje za neutemeljene. V dopolnjenem postopku bo potrebno razčistiti okoliščine o vročitvi prvostopne odločbe z dne 15.12.1992 in ugotoviti, če je in kdaj je postala ta odločba izvršljiva. V zvezi s tožbeno navedbo, da je upravni organ, s tem ko je v sklepu o dovolitvi izvršbe navedel, da pritožba ne zadrži izvršbe, kršil postopek ter, da bi to moral navesti že v odločbi z dne 15.12.1992, pa sodišče pripominja, da sicer sklep prve stopnje pravilno določa, da pritožba ne zadrži začete izvršbe, ostane pa seveda sporno vprašanje izvršljivosti odločbe z dne 15.12.1992. Ker z njo ni bilo določeno, da pritožba ne zadrži izvršbe, veljajo za ugotovitev njene izvršljivosti pač pogoji iz 270. člena ZUP.

Ker je bilo dejansko stanje pomanjkljivo ugotovljeno, kršena pa so bila tudi pravila postopka, sodišče ne more rešiti spora. Zato je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih (ZUS). ZUP in ZUS je sodišče smiselno uporabilo kot republiška predpisa v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).