Jedro

Parlamentarna preiskava ni nadzorni postopek v smislu prvega in drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ.

Parlamentarna preiskava tudi ni (drug) sodni postopek v smislu 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, oddelka v Mariboru, II U 25/2021-21 z dne 23. 11. 2021, se razveljavi ter zadeva vrne v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije, oddelek v Mariboru (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi 3. alineje drugega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca, št. 090-298/2020/2 z dne 4. 1. 2021, s katero je ta kot drugostopenjski organ zavrnil pritožbo tožnikov zoper odločbo Državnega zbora Republike Slovenije (v nadaljevanju Državni zbor), št. 010-01/20-34/3 z dne 12. 11. 2020. S slednjo je Državni zbor zavrnil zahtevo tožnikov za dostop do vseh informacij, ki so se izrecno oziroma določljivo nanašale na njiju, in so bile obravnavane na zaprtem delu 11. seje Preiskovalne komisije Državnega zbora o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom dne 4. 10. 2019. 2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je med drugim pritrdilo presoji tožene stranke, da tožnika nimata pravice do dostopa do zahtevanih informacij, vendar iz drugih razlogov, kot jih je navedla tožena stranka. Ni namreč sledilo stališču tožene stranke, da bi lahko postopek parlamentarne preiskave šteli za "drug sodni postopek" in zato zavrnitve zahteve ni utemeljilo na izjemi iz 8. točke prvega odstavka 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ), ampak se je oprlo na določbo prvega odstavka 5.a člena ZDIJZ, po kateri organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega je dostop po zakonu prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku (absolutna izjema). Presodilo je, da je parlamentarna preiskava posebna vrsta nadzornega postopka, ki jo izvaja posebno delovno telo državnega zbora - parlamentarna komisija. Seja Parlamentarne komisije 4. 10. 2019 pa je bila zaprta za javnost, zato imajo vpogled v zapisnik te seje samo poslanci, predlagatelj (parlamentarne preiskave), predstavnik vlade in drugi sodelujoči na seji (četrti odstavek 18. člena Poslovnika o parlamentarni preiskavi - v nadaljevanju PoPP) v zvezi s 101. členom Poslovnika Državnega zbora. Na odločitev o zavrnitvi dostopa pa po presoji Upravnega sodišča ne vpliva dejstvo, da tožnika zahtevata podatke o sebi, saj se vprašanje dostopa do informacij javnega značaja ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine zahtevanih informacij.

3. Tožnika sta zoper sodbo vložila predlog za dopustitev revizije, kateremu je Vrhovno sodišče ugodilo ter s sklepom X DoR 22/2022-3 z dne 25. 5. 2022 dopustilo revizijo glede vprašanja: "ali je skladna s 5.a členom ZDIJZ razlaga sodišča, po kateri parlamentarna preiskava predstavlja nadzorni postopek v smislu prvega in drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ".

4. Tožnika (v nadaljevanju revidenta) sta v skladu s tem sklepom vložila revizijo, s katero izpodbijata sodbo Upravnega sodišča iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlagata, naj s sodbo ugodi reviziji in spremeni sodbo Upravnega sodišča tako, da njunemu tožbenemu zahtevku, da se 1. točka odločbe Informacijskega pooblaščenca z dne 4. 1. 2021 spremeni tako, da se njuni pritožbi ugodi in omogoči dostop do vseh informacij z zaprtega dela 11. seje Preiskovalne komisije o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom, ki je potekala dne 4. 10. 2019, ki se nanašajo na tožnika bodisi izrecno bodisi določljivo, ter odloči, da je tožena stranka tožnikoma dolžna povrniti stroške tega postopka oziroma podredno, naj s sklepom reviziji ugodi, sodbo Upravnega sodišča razveljavi ter zadevo vrne Upravnemu sodišču v novo sojenje, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

5. Revidenta v reviziji med drugim poudarjata, da je sporno materialnopravno vprašanje ali parlamentarna preiskava predstavlja nadzorni postopek po 5.a členu ZDIJZ, kot je to presodilo Upravno sodišče. Menita, da je to stališče napačno, saj pojem "nadzorni postopek" iz 5.a člena ZDIJZ implicira izvajanje nadzora nad določenim subjektom javnega ali zasebnega prava, pri čemer je namen tega člena urediti omejitve pravic strank postopkov in varovanje tajnosti vira. Iz zakonodajnega gradiva1 jasno izhaja, da je bil 5.a člen ZDIJZ prvotno poimenovan "pravila glede omejitve pravic strank postopkov in varovanje tajnosti vira", določal pa je t. i. "izjemo strankinega pravila". To pomeni, da če dostopa do svojih podatkov začasno nima stranka postopka, potem dostopa do njih ne more imeti tudi nihče zunanji. Gre za varovanje vira informacije, npr. ovaditelja, žvižgača, prijavitelja v inšpekcijskem postopku, v postopku pred varuhom človekovih pravic, v postopku pred informacijskim pooblaščencem in podobno. S tem se preprečuje situacije, v katerih bi se prijavitelj zaradi različnih možnih pritiskov nanj bal o zaznavi kršitve obvestiti prisojne organe. Parlamentarna preiskava pa je postopek, ki se opravi, da se ugotovi in oceni dejansko stanje, ki je lahko podlaga za odločanje Državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij, za spremembo zakonodaje na določenem področju in za druge odločitve Državnega zbora iz njegove ustavne pristojnosti (1. člen Zakona o parlamentarni preiskavi, v nadaljevanju ZPPre). V parlamentarni preiskavi ni strank, saj Državni zbor v tem postopku ugotavlja dejansko stanje in ne izvaja nadzora nad točno določeno stranko, uvede pa se na predlog poslancev in ne na predlog posameznega prijavitelja (ki bi ga bilo treba zaščititi). Pri parlamentarni preiskavi zato ne gre in tudi pojmovno ne more iti za nadzorni postopek v smislu 5.a člena ZDIJZ (tako stališče je bilo sprejeto tudi v sodbah I U 1722/2019-15 z dne 27. 5. 2020 in II U 36/2018-23 z dne 20. 3. 2019). Izjema iz 5.a člena ZDIJZ se tako nanaša na nadzorne postopke, ki jih vodijo nadzorni organi in ki se izvajajo pri določenem subjektu, pri postopku parlamentarne preiskave pa gre za ugotavljanje dejanskega stanja in ne nadzorni postopek. Državni zbor opravlja zakonodajno funkcijo in ni nadzorni organ, parlamentarna preiskava pa se ne izvaja pri določenem subjektu, temveč se ocenjuje dejansko stanje na določenem področju. Vse navedeno kaže, da parlamentarna preiskava ne pomeni nadzornega postopka v smislu prvega in drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ.

6. Na revizijo je tožena stranka podala odgovor, v katerem Vrhovnemu sodišču predlaga, naj revizijo zavrne. Poudarja, da je v pritožbenem postopku v zvezi z zahtevo revidentov odločila, da do zahtevanih informacij nista upravičena zaradi obstoja izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in da se pri svoji odločitvi na izjemo iz 5. a člena ZDIJZ ni sklicevala. Je pa sicer v svoji praksi že sprejela stališče, kdaj oziroma v katerih primerih je oziroma ni mogoče govoriti o "nadzornem organu" in posebej opozorila, da je treba izjemo iz 5.a člena ZDIJZ razlagati ozko in da jo je mogoče uporabiti le za tiste nadzorne postopke, ki se opravljajo v okviru oblastnih, javnopravnih nalog na področju finančnega nadzora. Revidenta zahtevata dostop do osebnih podatkov za poimensko navedeni osebi, kar pomeni, da od organa zahtevata razkritje varovanih osebnih podatkov, kar pomeni kršitev ustavne pravice do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave RS. Tudi zahteva, ki jo vložijo osebe, katerih osebni podatki se zahtevajo, tega ne omogoča oziroma takšne zahteve ni mogoče obravnavati kot "privolitve" v obdelavo osebnih podatkov na način "prostega dostopa". Dolžnost organa prve stopnje kot tudi tožene stranke je, da vselej varuje varovane osebne podatke (in druge izjeme po ZDIJZ) v takšnem obsegu, kot da bi bil prosilec katerokoli tretja oseba (načelo erga omnes). Zato se je treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. Ker v konkretnem primeru ni zakonske podlage za razkritje osebnih podatkov revidentov, njuna zahteva ni utemeljena in jo je treba zavrniti. Poudarja, da za odločitev v postopku po ZDIJZ nikoli ni in ne sme biti relevantno, da stranka zahteva lastne osebne podatke, saj se dostopa do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Tako ni bistveno, ali revidenta zahtevata svoje osebne podatke, temveč je treba presoditi, ali gre za dokumente, ki so prosto - javno dostopni vsakomur.

**K I. točki izreka**

7. Revizija je utemeljena.

8. V obravnavani zadevi je sporno, ali je parlamentarno preiskavo mogoče šteti za nadzorni postopek v smislu prvega in drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ.

**Presoja v zvezi z dopuščenim vprašanjem**

9. ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (v nadaljnjem besedilu: organi). V skladu z jasno določbo 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam (v nadaljnjem besedilu: prosilci), velja torej načelo prostega dostopa.

10. Vendar ima ta določba tudi absolutne izjeme v zvezi s postopki in varovanjem tajnosti vira. Tako je v 5.a členu ZDIJZ2 določeno, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku (prvi odstavek)3. V drugem odstavku 5.a člena ZDIJZ pa je določeno, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, ki je pridobljen ali sestavljen zaradi nadzornega postopka, ki ga v sladu z zakonom vodi Banka Slovenije, organ, pristojen za nadzor trga vrednostnih papirjev ali zavarovalniški nadzor ali drug nadzorni organ, specializiran za finančni nadzor, če je nadzorni postopek še v teku.

11. Prvi odstavek 5.a člena torej določa izjemo, po kateri se dostop zavrne, če niti stranka nima dostopa do podatkov v spisu v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku, ker bi to lahko ogrozilo interese postopka, zlasti kadar gre na primer za prikrite preiskovalne ukrepe in podobno.4 To pomeni, da je treba ugotoviti ali gre za enega od naštetih postopkov oziroma, glede na dopuščeno vprašanje, ali gre za nadzorni postopek po tej določbi.5

12. "Nadzorni postopek" v splošnem pomenu pravnega pojma pomeni izvajanje nadzora nad točno določenim subjektom javnega ali zasebnega prava, ki ga vodijo nadzorni organi na podlagi izrecnih zakonskih določb, javnopravnega pooblastila, in sicer na podlagi lastne odločitve oziroma po uradni dolžnosti. Postopki nadzora se vodijo na podlagi posebnih (področnih) zakonov, ki točno določajo tudi zavezance in predmet nadzora,6 največkrat ob uporabi določb Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) in Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Cilj nadzornih postopkov je izdaja oblastvene odločitve, v kateri se v primeru ugotovljenih kršitev naloži njihovo odpravo ter izreče druge ukrepe, s katerimi se zagotovi zakonitost delovanja zavezanca. Skladno z navedenim je tako treba razlagati tudi pojem nadzornega postopka iz 5. a člena ZDIJZ.

13. Po drugi strani pa Ustava RS v 93. členu določa, da lahko Državni zbor odredi preiskavo o zadevah javnega pomena, mora pa to storiti na zahtevo tretjine poslancev državnega zbora ali na zahtevo državnega sveta. V ta namen imenuje komisijo, ki ima v zadevah poizvedovanja in preučevanja smiselno enaka pooblastila kakor pravosodni organi. ZPPre v 1. členu določa, da se parlamentarna preiskava v zadevah javnega pomena opravi, da se ugotovi in oceni dejansko stanje, ki je podlaga za odločanje Državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij, za spremembo zakonodaje na določenem področju in za druge odločitve Državnega zbora iz njegove ustavne pristojnosti (poudarek je torej na ugotavljanju in oceni dejanskega stanja). Namen parlamentarne preiskave je v ugotavljanju in raziskovanju dejanskih stanj, ki bodo podlaga za sprejemanje (pravnih in političnih) odločitev parlamenta, torej v pomoč pri izvrševanju zakonodajne funkcije, na drugi strani pa ugotavljanju stanja in razjasnitvi domnevnih nepravilnosti na področjih, za katera je odgovorna izvršilna oblast, saj parlamentarna preiskovalna pristojnost obsega tako preiskave o nepravilnostih, napakah v zadevah javnega pomena kot preiskave zaradi razkrivanja neučinkovitosti, nezakonitosti, nepravilnosti in zamud pri odločanju izvršilne oblasti. Tako je že tudi Ustavno sodišče pojasnilo, da gre v parlamentarni preiskavi za odkrivanje in grajanje nepravilnosti na različnih področjih družbenega življenja in v delovanju oblasti in javnost postopka je za parlamentarno preiskavo bistvena zaradi razvidnosti dela komisije in kontrole s strani javnosti.7

14. Iz primerjave navedenih zakonskih ureditev po presoji Vrhovnega sodišča torej očitno izhaja, da parlamentarna preiskava po vsebini ni ne enaka ne primerljiva z nadzornimi postopki v smislu 5. a člena ZDIJZ.

15. Glede drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ Vrhovno sodišče najprej ugotavlja, da iz zakona jasno izhaja, da izjema velja le za tam naštete postopke, ki jih vodijo regulatorji s finančnega področja in ne za kogarkoli drugega. Poleg Banke Slovenije se torej izjema izrecno nanaša na Agencijo za trg vrednostnih papirjev, kot organ, ki je v skladu z določbami Zakona o trgu finančnih instrumentov pristojen za nadzor trga vrednostnih papirjev, in na Agencijo za zavarovalniški nadzor, ki je v skladu z Zakonom o zavarovalništvu pristojna za zavarovalni nadzor.8 Poleg izrecno omenjenih postopkov nadzora trgov vrednostnih papirjev in zavarovalniškega nadzora se lahko ta izjema nanaša tudi na druge nadzorne postopke, ki jih v skladu s pristojnostmi vodijo organi, ki so specializirani za finančni nadzor.9

16. Že področni zakoni, ki urejajo postopke nadzora s področja finančnega sistema, vsebujejo določbe o varovanju informacij, pridobljenih v postopkih nadzora. S tem se varuje izvedba nadzorstvenih postopkov, predvsem dokler je konkretni nadzorni postopek še v teku, podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi teh postopkov ni treba (oziroma jih organ ne sme) razkriti. Gre za absolutno izjemo od dostopa do informacij javnega značaja. Z drugim odstavkom 5.a člena ZDIJZ (dodan je bil z novelo ZDIJZ-E10) pa je še izrecno določeno posebno varstvo nadzornih postopkov, ki jih vodijo centralna banka, drug organ, pristojen za nadzor trga vrednostnih papirjev in zavarovalniški nadzor ali drug organ, specializiran za finančni nadzor, če nadzorni postopek še poteka.11

17. Glede na to, da je določba drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ povsem jasna in določna, parlamentarna preiskava pa je zelo specifičen postopek, bi po mnenju Vrhovnega sodišča zakonodajalec, če bi parlamentarno preiskavo želel uvrstiti med te izjeme, to izrecno navedel, pa ni.

18. Glede na navedeno po presoji Vrhovnega sodišča preiskovalna komisija Državnega zbora tudi ni nadzorni organ v smislu drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ in parlamentarna preiskava ne spada med nadzorne postopke v skladu s to določbo in torej za njo ne velja v tej določbi določena absolutna izjema od dostopa do informacij javnega značaja.

19. Odgovor na dopuščeno vprašanje je torej, da parlamentarna preiskava ni nadzorni postopek v smislu prvega in drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ.

20. Po naravi stvari pa parlamentarna preiskava tudi ni (drug) sodni postopek v smislu 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V tej točki je namreč določena izjema, ko organ zavrne dostop do zahtevne informacije, če se ta nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Sodne postopke vodijo (pristojna) sodišča ob uporabi področnih procesnih zakonov in čeprav je v ZPPre glede posameznih vprašanj določena uporaba Zakona o kazenskem postopku in Zakona o prekrških (glede drugih vprašanj, ki v ZPPre niso urejena, pa se smiselno uporablja druge ustrezne splošne določne Zakona o kazenskem postopku), to še ne pomeni, da je postopek pred preiskovalno komisijo postal sodni postopek. Tudi sicer je v postopkih oziroma vsebini bistvena razlika, saj je sodni postopek usmerjen v pregon in obsodbo posameznikov zaradi kaznivega ravnanja, pri parlamentarni preiskavi pa gre za odkrivanje in grajanje nepravilnosti na različnih področjih družbenega življenja in v delovanju oblasti. V vsakem od teh postopkov torej država izvršuje bistveno drugačno funkcijo.12 **Uporaba v obravnavanem primeru**

21. V obravnavanem primeru je tožena stranka v izpodbijani odločbi odločila, da je pravilna odločitev organa (Državnega zbora), da revidenta nista upravičena do zahtevanih informacij zaradi obstoja izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Upravno sodišče pa je v izpodbijani sodbi presodilo, da je zavrnitev dostopa do zahtevanih informacij sicer pravilna, vendar ne na podlagi 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ampak na podlagi določbe (prvega odstavka) 5.a člena ZDIJZ, saj da parlamentarna preiskava predstavlja posebno vrsto nadzornega postopka.13

22. Po presoji Vrhovnega sodišča, kot je bilo že obrazloženo, ta odločitev Upravnega sodišča, da parlamentarna preiskava predstavlja posebno vrsto nadzornega postopka, ni pravilna, saj temelji na napačni uporabi materialnega prava. Na to sta utemeljeno opozarjali obe stranki, tako revidenta v reviziji kot tožena stranka v odgovoru na revizijo.14

23. Vrhovno sodišče se je glede na vsebino zadeve sicer opredelilo tudi do stališča Upravnega sodišča glede neustreznosti uporabe izjeme dostopa do informacij javnega značaja iz 8. točke 6. člena ZDIJZ kot materialne podlage za odločanje v obravnavani zadevi in mu v bistvenem pritrdilo. Vendar pa Upravno sodišče ob navedenem stališču zaradi napačne uporabe izjeme iz 5.a člena ZDIJZ in s tem zmotne uporabe materialnega prava ni ugotavljalo možnega obstoja drugih izjem iz 6. člena ZDIJZ (npr. izjeme po 1. točki, ki se nanaša na tajne podatke) in v tej smeri tudi ni dejanskega stanja, zato ostaja dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

24. Ob tem Vrhovno sodišče pripominja (kot izhaja tudi iz odgovora na revizijo), da obstajajo tudi druge možnosti (pravne podlage), da se oseba seznani z lastnimi podatki (npr. pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, po Splošni uredbi o varstvu podatkov). Ker pa to ni predmet revizije, se do tega posebej ne opredeljuje.

25. Glede na obrazloženo odločitev Upravnega sodišča v izpodbijani sodbi temelji na napačni uporabi materialnega prava, zato je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču v novo sojenje (drugi odstavek 94. člena ZUS-1). V novem sojenju se bo moralo sodišče ob upoštevanju stališč tega sklepa opredeliti tudi do morebitnih drugih izjem po ZDIJZ.

**K II. točki izreka**

26. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. **Glasovanje**

27. Senat Vrhovnega sodišča je odločitev sprejel soglasno.

1 Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja - ZDIJZ-C, EVA 2013-1711-0053. 2 Ta člen je bil dodan z novelo ZDIJZ-C z naslovom Izjeme glede omejitev pravic strank, udeležencev ali oškodovancev v postopkih in varovanje tajnosti vira, in spremenjen z novelo ZDIJZ-E, s katero je bil spremenjen tudi naslov v Izjeme v zvezi s postopki in varovanje tajnosti vira. 3 Gre za tako imenovano izjemo strankinega pravila. 4 Poročevalec DZ. 5 Omejitev vpogleda v sodni spis, ki jo določa področna procesna zakonodaja, velja tudi za postopke odločanja o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja. Tako je Vrhovno sodišče že sprejelo stališče, da imajo pri dostopu do informacij posebna določila področne (procesne) zakonodaje glede možnosti oseb za vpogled v spise sodišč značaj specialne ureditve (lex specialis) glede na določbe ZDIJZ (glej X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020). 6 Poleg v drugem odstavku naštetih nadzornih postopkov, ki jih na podlagi izrecnih zakonskih pooblastil vodijo Banka Slovenije, Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalniški nadzor, tako na primer Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa inšpekcijo za delo kot pristojni nadzorni organ, Zakon o kmetijstvu določa, da opravljajo nadzor nad izvajanjem določb tega zakona kmetijski inšpektorji, Zakon o davčnem postopku zelo natančno določa obseg davčnega inšpekcijskega nadzora ipd. 7 Prim. odločbi Ustavnega sodišča RS U-I-244/99 z dne 15. 6. 2000 in U-I-246/19 z dne 7. 1. 2021. 8 Prim. sodbi Upravnega sodišča I U 1722/2019 z dne 27. 5. 2020 in II U 36/2018 z dne 20. 3. 2019. 9 Zakon o dostopu do informacij javnega značaja s komentarjem, Nataša Pirc Musar, Uradni list, Ljubljana 2017, str. 112 in naslednje. 10 Uradni list RS, št. 102/15. 11 Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja - ZDIJZ-E, EVA 2015-3130-0002. 12 Prim. odločbo Ustavnega sodišča U-I-246/19 z dne 7. 1. 2021. 13 S tem je seznanilo stranki na glavni obravnavi v okviru materialnega procesnega vodstva. 14 Táko razlago je v svoji praksi uporabilo že tudi Upravno sodišče, ko je poudarilo, da je izjemo iz 5.a člena ZDIJZ mogoče uporabiti le za tiste nadzorne postopke, ki jih vodijo regulatorji s finančnega področja oziroma samostojni in neodvisni organi, specializirani za finančni nadzor (npr. Banka Slovenije, Agencija za trg vrednostnih papirjev in Agencija za zavarovalniški nadzor).Glej npr. sodbi I U 1722/2019-15 z dne 27. 5. 2020 in II U 36/2018-23 z dne 20. 3. 2019.