Jedro

Iz 1. odstavka 29. člena ZUPJS ne izhaja, da je izpolnjevanje pogojev za varstveni dodatek samo po sebi izključitveni razlog za pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Ob pogojnem odvisniku postane izključitveni razlog le, če so pravice v celoti zagotovljene iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ali iz drugega naslova. Ob uporabi argumentu a contrario je potrebno šteti, da je pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev zagotovljena tudi upravičencem do varstvenega dodatka, če teh pravic nimajo zagotovljenih iz drugega naslova. Pod pojem „navedene pravice“ sodita tako pravica do varstvenega dodatka, kot pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni, tako da glasi: "Odločba tožene stranke št. ... z dne 4. 12. 2017 se odpravi, odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 4. 7. 2017 pa v 4. odstavku izreka spremeni tako, da glasi: Tožniku se za čas od 1. 7. 2017 do 30. 6. 2018 prizna pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev."

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na odpravo drugostopenjske odločbe toženca z dne 4. 12. 2017 in odločbe Centra za socialno delo A. z dne 4. 7. 2017 v 4. odstavku izreka ter posledično tudi pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, oz. vrnitev zadeve v novo upravno odločanje. Presodilo je, da sta upravna akta v izpodbijanem delu, pravilna in zakonita.

2. Sodbo izpodbija tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev, vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, prekinitev postopka in vložitev zahteve za ustavno sodno presojo 1. odstavka 29. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev1 (ZUPJS).

Z razlago 1. odstavka 29. člena ZUPJS v 7. točki obrazložitve sodbe o izključitvenem razlogu za priznanje pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev kljub upravičenosti do denarne socialne pomoči in nezagotovljenosti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ali drugega naslova, se ne strinja. Takšno tolmačenje pomeni zlorabo. Diskriminira socialno šibke, ki jim s starostjo pripada varstveni dodatek. Varstveni dodatek ni namenjen kritju razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Vsem prejemnikom denarne socialne pomoči gre pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, če jo nimajo zagotovljene iz drugega vira.

Pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev je bila do uveljavitve ZUPJS-a urejena s 3. odstavkom 24. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju2 (ZZVZZ), ki se je uporabljal do 31. 8. 2014 brez pogojevanja oziroma izključevanja upravičencev do varstvenega dodatka. Zakonodajalec je z izključitvenim pogojem v 1. odstavku 29. člena ZUPJS različno uredil obseg pravic za mlajše in starejše prejemnike denarne socialne pomoči, kar ni v skladu z 2. odstavkom 14. člena Ustave Republike Slovenije3, (Ustava), zato je potrebna prekinitev postopka in vložitev zahteve za ustavno sodno presojo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)4 pritožbeno sodišče ugotavlja, da v zadevi ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Vendar je na ugotovljeno dejansko stanje, ki samo po sebi niti ni sporno, zmotno uporabljeno materialno pravo iz razlogov, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

Sicer 1. odstavek 29. člena ZUPJS-a ni protiustaven, kot neutemeljeno zatrjuje pritožba, zato ni razloga za postopanje po 156. členu Ustave. Ob pravilni uporabi navedene materialne zakonske podlage ne more priti do kršitve 2. odstavka 14. člena Ustave o enakosti pred zakonom.

Materialno pravno izhodišče za pritožbeno rešitev zadeve

5. Ker gre izključno za spor o pravici do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, je pravna podlaga za rešitev zadeve podana v 1. odstavku 29. člena ZUPJS-a. Ta izrecno določa, da imajo pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev zavarovanci in po njih zavarovani družinski člani, na podlagi upravičenja do denarne socialne pomoči, oz. izpolnjevanja pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči, razen v primeru, če upravičenec izpolnjuje pogoje za pridobitev varstvenega dodatka, pod pogojem, da navedenih pravic nimajo zagotovljenih v celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ali iz drugega naslova.

Citirane zakonske norme seveda ni mogoče razlagati niti uporabljati na način, kot je razlogovano v 7. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Ne gre za tri pogoje, ki bi za priznanje pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev morali biti izpolnjeni, čeprav naj drugi ne bi bil samostojen, ampak kot izjema k prvemu. Interpretacija, ki jo je uporabilo sodišče prve stopnje bi pomenila, da upravičenec do denarne socialne pomoči ne bi imel pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, četudi te pravice ne bi imel zagotovljene v obveznem zdravstvenem zavarovanju ali iz drugega naslova. Razlaga abstraktne pravne norme na način, ki je uporabljen v izpodbijani sodbi zato ni skladna z nobeno od v pravni teoriji in sodni praksi znanih razlagalnih metod ter argumentacij za materialno pravno utemeljevanje odločitev.

6. Iz 1. odstavka 29. člena ZUPJS-a ne izhaja, da je izpolnjevanje pogojev za varstveni dodatek samo po sebi izključitveni razlog za pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Ob pogojnem odvisniku postane izključitveni razlog le, če so pravice v celoti zagotovljene iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ali iz drugega naslova. Ob uporabi argumentu a contrario je potrebno šteti, da je pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev zagotovljena tudi upravičencem do varstvenega dodatka, če teh pravic nimajo zagotovljenih iz drugega naslova. Pod pojem „navedene pravice“ sodita tako pravica do varstvenega dodatka, kot pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.

7. Že besedni rezultat razlage 1. odstavka 29. člena ZUPJS pove, da je pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev zagotovljena upravičencem do denarne socialne pomoči tudi v primeru izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do varstvenega dodatka, pod pogojem, da pravice niso v celoti zagotovljene v obveznem zdravstvenem zavarovanju ali iz drugega naslova. Takšna razlaga je edino logična in tudi skladna z naravo in namenom sporne pravice. Ob umeščenosti sporne pravice v notranji in zunanji sistem jo dodatno utemeljuje še sistematična razlaga. Pravice iz sistema socialne varnosti so urejene v različnih zakonih, kar velja tudi za pravici do varstvenega dodatka in plačilo razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ki ju razen ZUPJS-a zagotavlja npr. Zakon o vojnih veteranih (ZVV).5 Torej je potrebno 1. odstavek 29. člena ZUPJS razlagati tako, da pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev ni zagotovljena le osebam, ki sicer imajo pravico do denarne socialne pomoči, če imajo pravici do varstvenega dodatka in kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev zagotovljeni iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ali drugega naslova (kot npr. vojni veterani).

V takšni razlagi ni protislovja, saj je konsistentna tudi z novelo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS-C)6, ki v 29. členu spreminja 3. odst. 24. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ).7 Po spremenjenem 3. odstavku 24. člena ZZVZZ Republika Slovenija zagotavlja iz proračunskih sredstev razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev iz 2. do 6. točke 1. odstavka 23. člena zakona za zavarovance iz 1. odstavka 15. člena istega zakona in po njih zavarovane družinske člane, če jim je priznana pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev po ZUPJS pod pogojem, da navedenih pravic nimajo zagotovljenih v celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ali drugega naslova. Torej je država plačilo do polne vrednosti zdravstvenih storitev dolžna zagotoviti tistim, ki imajo priznano pravico po ZUPJS-u pod pogojem, da navedenih pravic nimajo zagotovljenih iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ali drugega naslova.

Dejanske okoliščine konkretnega primera in odločitev pritožbenega sodišča

8. V obravnavani zadevi sploh ni sporno, da je pritožnik po pravnomočnem delu odločbe Centra za socialno delo A. z dne 4. 7. 2017 od 1. 7. 2017 do 30. 6. 2018 upravičen do denarne socialne pomoči v višini 292,56 EUR mesečno, do varstvenega dodatka v višini 184,31 EUR mesečno in plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Hkrati v predsodnem niti sodnem postopku ni bilo zatrjevano, kaj šele dokazano, da bi imel pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev zagotovljeno iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ali iz drugega naslova. Prav slednje dejstvo pa je edino odločilno za rešitev zadeve. Ni niti nobenega razumnega ali logičnega razloga, da za isto obdobje ne bi bil upravičen tudi do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.

9. Ker sodišče prve stopnje posamičnih upravnih aktov v izpodbijanem delu ni pravilno presodilo in je ob nepravilni interpretaciji 1. odstavka 29. člena ZUPJS -a zmotno ocenilo, da sta odločbi pravilni in zakoniti, je potrebno pritožbi tožnika ugoditi in sodbo na podlagi 358. člena ZPP spremeniti tako, kot je razvidno iz izreka te sodne odločbe. Na podlagi 2. odstavka 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)8 je potrebno nezakonita upravna akta v izpodbijanem delu odpraviti in ob pravilni uporabi 1. odstavka 29. člena ZUPJS-a, tožniku za čas od 1. 7. 2017 do 30. 6. 2018 priznati tudi pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.

1 Ur. l. RS, št. 62/2010 s poznejšimi spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 9/1992 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 33/1991 s spremembami 4 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 5 Ur. l. RS, št. 59/2006 s spremembami. 6 Ur. l. RS, št. 99/2013. 7 Ur. l. RS, št. 72/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 8 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.