Jedro

Elektronsko sporočilo dano drugi sodelavki po presoji sodišča nima značaja dokumenta, ki bi izkazoval razlog za obnovo postopka po 5. točki 260. člena ZUP. Iz tega 21. sporočila niti ne izhaja, da naj bi bil ugotovljen navedeni obnovitveni razlog, kot tudi ne, da gre za relevantno obvestilo pristojnemu organu oz. pristojni osebi znotraj tega organa, ki bi za slednjega pomenil listino, ki je razlog za obnovo predmetnega postopka ter iz katere bi izhajajo, da je v zadevi podan obravnavani obnovitveni razlog (in sicer, da je bila za tožnika izdana ugodna odločba na podlagi njegovih neresničnih navedb).

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport 5441-3/2012-26 z dne 26. 10. 2015 se odpravi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je toženka po uradni dolžnosti izdala sklep o dovolitvi obnove postopka javnega razpisa št. 54451-4/2010 z dne 15. 6. 2010 za sofinanciranje operacije „Večnamenski nogometni stadion …“ glede tožnika v zvezi z javnim razpisom za izbor operacij za sofinanciranje v športno-turistično infrastrukturo III, ki je bil dokončno zaključen s sklepom 54451-4/2010-34 z dne 30. 7. 2010 (sklep o popravi pomote 54451-4/2010-39 z dne 3. 8. 2010) in sicer glede 2. točke izreka, ki določa višino sofinanciranja operacije „Večnamenski nogometni stadion …“ iz sredstev ESRR. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa toženka med drugim navaja, da je bilo tožniku odobreno sofinanciranje predmetne operacije v deležu 100 % upravičenih stroškov oz. največ 9.386.149,00 EUR. S tožnikom je toženka 11. 8. 2010 sklenila pogodbo o sofinanciranju predmetne operacije v navedeni višini. Pri zaključevanju projekta in preverjanju upravičenih stroškov je toženka 20. 4. 2011 ugotovila, da je tožnik v obrazec: „9.b Analiza stroškov in koristi“ nepravilno navedel zaporedno številko za leto 2020 (namesto števila 10 je navedel 19), zaradi česar so se v korist tožnika spremenile posamezne vrednosti, ki neposredno vplivajo na višino dodeljenih sredstev, kar je razvidno iz uradnega zaznamka skrbnice projekta A.A. z dne 20. 4. 2011. 2. Dne 18. 4. 2011 pa je toženka ugotovila, da je tožnik pri pripravi predmetnega obrazca nepravilno upošteval upravičenost sofinanciranja stroškov zemeljskih del (odstranitev sekundarnih nasipov in zamenjava), saj je ista dela kot terjatev prijavil v insolvenčnem postopku družbe B. d.d. (prepoved dvojnega financiranja, 21. točka predmetnega javnega razpisa). Tožnik je na poziv toženke z dne 13. 4. 2011, da naj pojasni navedene ugotovitve, v odgovoru 18. 4. 2011 pojasnil, da je družbi B. d.d. posredoval zahtevek za denarno plačilo nadomestne izpolnitve oziroma prijavo terjatev v postopku prisilne poravnave in da je poplačilo glede na uvedbo stečajnega postopka družbe B. d.d. negotovo, ni pa predložil dokazil, da do dvojnega financiranja ne more priti. Toženka navaja, da je v obravnavani zadevi podan obnovitveni razlog po 5. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) in da je po uradni dolžnosti v roku enega meseca od dne, ko je izvedela za obnovitveni razlog, v skladu s 3. točko prvega odstavka 263. člena ZUP, izdala sklep o obnovi postopka (sklep 54451-5/2010/15 z dne 5. 5. 2011). Slednji je bil s sodbo Upravnega sodišča RS I U 1066/2011 z dne 4. 7. 2012 odpravljen in zadeva vrnjena toženki v ponoven postopek. V ponovnem postopku je toženka izdala sklep o obnovi postopka 700-26/2011/7 z dne 6. 8. 2012. Slednji je bil odpravljen s sodbo Upravnega sodišča I U 575/2015-30 z dne 7. 7. 2015 (izdano na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča RS X Ips 265/2013 z dne 17. 3. 2015) in zadeva vrnjena toženki v ponoven postopek. Toženka je v ponovnem postopku izdala izpodbijani sklep. V njem navaja razloge, zaradi katerih navaja, da je obnovitveni razlog verjetno izkazan.

3. Tožnik v tožbi navedeni sklep izpodbija, saj meni, da postopek obnove ni bil uveden pravočasno. Tožena stranka kot obnovitveni razlog navaja dvoje okoliščin: - tožnik naj bi neupravičeno spreminjal predhodno pripravljen obrazec „9.b Analiza stroškov in koristi“, ki je predstavljal sestavni del prijave na razpis; - tožnik naj bi v nasprotju s prepovedjo dvojnega financiranja v obrazcu „9.b Analiza stroškov in koristi“ upošteval tudi stroške zemeljskih del (odstranitev sekundarnih nasipov in zamenjava), katerih povračilo naj bi prijavil tudi v postopku zaradi insolventnosti nad družbo B. d.d. Za oba sklopa okoliščin tožena stranka v nasprotju s sklepom Vrhovnega sodišča RS X Ips 265/2013 z dne 17. 3. 2015 v izpodbijanem sklepu še vedno ni dokazala, da je bila obnova uvedena znotraj zakonsko določenega prekluzivnega roka. Zato tožnik meni, da je podana kršitev pravil upravnega postopka po 4. točki prvega odstavka 263. člena ZUP kot tudi po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, saj se izpodbijanega sklepa v tem delu ne da preizkusiti.

4. Za prvi sklop okoliščin naj bi tožena stranka zvedela 20. 4. 2011, ko naj bi skrbnica pogodb A.A. napravila uradni zaznamek o domnevno nepravilnem vnosu zaporedne številke v obrazec „9.b Analiza stroškov in koristi“ ter ta zaznamek po elektronski pošti posredovala pravnici C.C. Navedeni uradni zaznamek in elektronsko sporočilo pa nista bila popisana med dokumenti upravnega spisa zadeve niti nista bila njegov sestavni del. Tožena stranka priznava, da uradni zaznamek in elektronsko sporočila nista bila zavedena v upravni spis ter da sta bila v upravni spis vključena šele naknadno, po odločitvi Upravnega sodišča RS v sodbi I U 575/2015 šele 21. 7. 2015. S takim naknadnim saniranjem napake tožena stranka po mnenju tožnika še vedno ni dokazala, da je za okoliščine, da naj bi tožnik neupravičeno spreminjal predhodno pripravljen obrazec „9.b Analiza stroškov in koristi“, zvedela 20. 4. 2011. Tožena stranka v ničemer ne pojasni, zakaj uradni zaznamek ali elektronsko sporočilo nista bila zavedena v upravni spis. V izpodbijanem sklepu je tožena stranka z listinami upravnega spisa izkazala kvečjemu to, da je za prvi sklop okoliščin zvedela 21. 7. 2015, kar pa je v skladu s četrtim odstavkom 263. člena ZUP prepozno za uvedbo postopka obnove. Iz izpodbijanega sklepa ni jasno, da se tožena stranka ni seznanila oziroma mogla seznaniti z okoliščinami domnevne nepravilne izpolnitve obrazca 9.b že pred 20. 4. 2011. Obrazec „9.b Analiza stroškov in koristi“ v vsebini, kot jo je tožena stranka kasneje spoznala za sporno, je tožnik toženi stranki posredoval že v prijavi na javni razpis 22. 7. 2010. Tožena stranka se je že ob tožnikovi prijavi imela možnost seznaniti z vsebino predmetnega obrazca.

5. Tožena stranka je kršila tudi določbo 5. točke 260. člena ZUP, saj je po stališču tožene stranke začetek teka subjektivnega roka za obnovo postopka dejansko vprašanje, pri presoji katerega naj ne bi bilo relevantno, kdaj je tožena stranka imela potencialno možnost ugotoviti domnevno nepravilnost. Tožnik meni, da je takšno stališče napačno. Tožnik namreč meni, da je pri oceni pravočasnosti uvedbe postopka obnove treba upoštevati tudi skrbnost stranke, pri čemer se sklicuje tudi na sodno prakso. Tožena stranka je že v teku ugotovitvenega postopka imela dolžnost preveriti ta obrazec in posledično možnost ugotoviti, da tožnikova vloga ne izpolnjuje predpisanih pogojev. Zato ne more svoje napačne presoje sedaj sanirati tako, da jo preoblikuje v obnovitveni razlog. Tožena stranka je namreč do ugotovitve o domnevni nepravilni izpolnitvi prišla na podlagi povsem enakega dejanskega stanja oziroma na podlagi identičnih informacij, s katerimi je razpolagala na dan 22. 7. 2010. Navedenega ne spremeni niti sklicevanje tožene stranke na izjavo na razpisnem obrazcu 1 „izjava o strinjanju z razpisnimi pogoji“, s katero je tožnik potrdil, da so vse navedbe v njegovi vlogi resnične in ustrezajo dejanskemu stanju. Navedbe v prijavi tožnika so resnične in ustrezajo dejanskemu stanju. Tožnik je v obrazcu zavedel načrtovani izpad prihodkov z uporabo metode spremenjenega diskontnega eksponenta, ki zagotavlja enako jakost vpliva na ekonomske parametre projekta, in ne z opisom v investicijskem programu, ki pomeni prosto presojo sprememb ekonomskih parametrov. Z navedeno izjavo tožnik ni z ničemer zavedel tožene stranke, saj jo ta izjava ni razrešila njene obveznosti izvedbe ugotovitvenega postopka. Zato je izpodbijani sklep izdan v nasprotju z določbami 5. točke 260. člena in 263. člena ZUP in je kot tak nepravilen in nezakonit. 6. Tožnik nadalje ugovarja pravočasnosti uvedbe postopka obnove v zvezi z okoliščinami, da naj bi tožnik kršil prepoved dvojnega financiranja. Za ta sklop okoliščin, da naj bi tožnik v nasprotju s prepovedjo dvojnega financiranja v obrazcu „9.b Analiza stroškov in koristi“ upošteval tudi stroške zemeljskih del (odstranitev sekundarnih nasipov in zamenjava), katerih povračilo naj bi prijavil tudi v postopku zaradi insolventnosti nad družbo B. d.d., naj bi tožena stranka zvedela 18. 4. 2011, ko je prejela tožnikov odgovor glede očitka kršitve prepovedi dvojnega financiranja. Tožnik meni, da tudi za te okoliščine tožena stranka ni izkazala, da je zanje zvedela šele 18. 4. 2011. Zato gre za kršitev določbe po 4. točki prvega odstavka 263. člena ter po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, saj se izpodbijanega sklepa v tem delu tudi ne da preizkusiti. Tožnik se pri tem sklicuje tudi na sklep Vrhovnega sodišča X Ips 265/2013 z dne 17. 3. 2015 ter na sodbo Upravnega sodišča RS I U 575/2015 z dne 7. 7. 2015. Tožena stranka ni pojasnila, zakaj je za navedene okoliščine izvedela šele takrat, ko je prejela tožnikov odgovor in ne že pred tem, glede na to, da se je sklicevala na Poročilo o projektu … z dne 3. 9. 2010. Tožena stranka namreč zgolj pavšalno navede, da naj bi za sum kršitve prepovedi dvojnega financiranja izvedela v okviru preiskave Nacionalnega preiskovalnega urada s strani javnih uslužbencev ministrstva v aprilu 2011, česar pa ne specificira. Navedene okoliščine pa tudi niso zavedene v popisu upravnega spisa. Tožena stranka ni zadostila svojemu dokaznemu bremenu glede pravočasnosti uvedbe postopka obnove. Enako velja tudi glede navedb tožene stranke, da naj bi za Poročilo o projektu … z dne 3. 9. 2010 (v nadaljevanju Poročilo) zvedela šele 13. 4. 2011. Tudi slednje ne omogoča preizkusa, da tožena stranka za okoliščine glede domnevne kršitve prepovedi dvojnega financiranja ni zvedela že pred 13. 4. 2011. Poročilo je bilo na spletni strani objavljeno že 3. 9. 2010 in ga je mestni svet obravnaval na seji 27. 9. 2010. O Poročilu pa se je na veliko pisalo tudi v medijih, takoj po njegovi objavi.

7. Tožnik v nadaljevanju navaja razloge, zaradi katerih meni, da v obravnavani zadevi obnovitveni razlog ne obstoja in da gre zato za nepravilno uporabo materialnega prava. Tožena stranka kot razlog za obnovo postopka navaja razlog po 5. točki 260. člena ZUP, to je, da je bila tožniku izdana ugodna odločba na podlagi njegovih neresničnih navedb. Pri tem se sklicuje na dvoje okoliščin: domnevno nepravilno izpolnjen obrazec „9.b Analiza stroškov in koristi“ ter domnevno kršitev prepovedi dvojnega financiranja. Tožnik meni, da tak obnovitveni razlog v predmetni zadevi ni podan. Pri navedenem obnovitvenem razlogu namreč ne gre za netočne navedbe, temveč za neresnične navedbe, to je navedbe, pri katerih se mora stranka zavedati, da govori neresnico. Tožena stranka se sklicuje na nepravilen vnos zaporedne številke za leto 2020 v obrazcu „9.b Analiza stroškov in koristi“ in na neutemeljeno upoštevanje stroškov odstranitve sekundarnih nasipov v tem obrazcu. Pri tem ne pojasni, kako tako nedopustno spreminjanje oziroma neutemeljeno upoštevanje predstavlja neresnične podatke, niti ne pojasni zavedanja in hotenja tožnika, da govori neresnico, kot to zahteva obnovitveni razlog po 5. točki 260. člena ZUP. Tožnik je navedel resnične, pravilne in ustrezne podatke, ki jih je dal po svojem najboljšem vedenju.

8. Tožnik podrobno opisuje razloge, zaradi katerih je v obrazcu „9.b Analiza stroškov in koristi“ v tabeli „Vrednosti v stalnih cenah“ za leto 2020 ustrezno spremenil diskontni eksponent in navaja razloge, zaradi katerih meni, da je napačno razumevanje tožene stranke, da naj bi bilo spreminjanje zaporedne številke v omenjenem obrazcu nedopustno. Da bi bilo to nedopustno pa tudi ne izhaja iz razpisne dokumentacije. Predmetni obrazec je bilo treba spremeniti, saj ni ustrezal pogojem razpisa za leto 2010, saj je kot izhodiščno leto 0 določal leto 2007. V nadaljevanju navaja razloge, iz katerih meni, da izhaja, da sama tabela 9.b ne nudi osnove, da bi prvi stolpec tabele lahko pomenil zaporedne številke eksponenta s korakom 1, kot to tolmači tožena stranka. Ker razpisna dokumentacija ni nikjer določala izrecne metode za izračun upravičenih stroškov, je tožnik v dobri veri štel, da lahko bodoči izpad prihodkov prikaže z uporabo metode spremembe diskontnega eksponenta. Obnovitveni razlog po 5. točki 260. člena ZUP zato ni podan.

9. Podane tudi niso kršitve prepovedi dvojnega financiranja. Tožena stranka sama ugotavlja, da tožnik v času prijave na Javni razpis kot tudi po njegovem zaključku za dodatna zemeljska dela (odstranitev sekundarnih nasipov in zamenjave) ni nikoli prejel nobenih sredstev iz drugih virov financiranja (od družbe B. d.d.) in se sklicuje zgolj na obstoj terjatve. V času prijave na javni razpis je tožnik do družbe B. d.d. razpolagal zgolj s terjatvijo na izpolnitev obveznosti sanacije, pri čemer pa obseg sanacije ni bil definiran niti znan. V času prijave na javni razpis tožnik ni razpolagal z verjetno izkazano terjatvijo do družbe B. d.d., saj obseg in vsebina sanacije gramoznice nikoli nista bila definirana niti znana. Okoliščine v zvezi z očitkom dvojnega financiranja se tudi ne nanašajo na isto dejansko stanje kot odločba o odobritvi sofinanciranja, zaradi česar se te okoliščine ne morejo šteti kot obnovitveni razlog po 5. točki 260. člena ZUP. Nesporazum med tožnikom in B. d.d. glede obsega in vsebine potrebne sanacije in posledično nastali stroški za sekundarne nasipe in zamenjavo, kar je nato izvedel D. d.o.o., je nastal šele 30. 9. 2010, torej po zaključku javnega razpisa. Potencialna terjatev tožnika do B. d.d. nikoli ni bila verjetno izkazana, saj obseg in vsebina sanacije gramoznice nikoli nista bila definirana niti znana. Terjatev je tako nastala in je do njenega ovrednotenja prišlo šele po dokončnosti odločbe, katere obnova je predmet tega postopka. Posledično se obnovitveni razlog domnevne kršitve prepovedi dvojnega financiranja nanaša na spremenjeno dejansko stanje, zaradi česar ne gre za obnovitveni razlog.

10. Ker tožnik v času prijave na javni razpis ni razpolagal z verjetno izkazano terjatvijo do družbe B. d.d. niti ni plačila te terjatve od B. d.d. nikoli prejel, je tožnik povsem pravilno izpolnil izjavo o strinjanju z razpisnimi pogoji. Tožena stranka napačno tolmači določila razpisne dokumentacije javnega razpisa ter Uredbe (ES), št. 1083/2006, zaradi česar temelji izpodbijani sklep na zmotni uporabi materialnega prava. Razpisna dokumentacija namreč ne določa, da za obstoj kršitve prepovedi dvojnega financiranja zadošča že zgolj obstoj terjatve. Pa tudi, če bi v konkretnem primeru tožnik dejansko uspel izterjati strošek nadomestne izpolnitve od B. d.d., bi to pomenilo zgolj možnost tožene stranke, da odstopi od pogodbe, sklenjene s tožnikom, ter zahtevati vračilo dvojno izplačanih sredstev, v nobenem primeru pa ne bi taka kršitev predstavljala razlog za obnovo postopka po 5. točki 260. člena ZUP. Tožnik se sklicuje še na Uredbo (ES) št. 1083/2006, po kateri se dvojno financiranje zgodi, ko prejemnik sredstev nezakonito prejme sredstva za isto postavko, ki je že bila financirana iz drugega vira. Bistveno je, da je do prejema sredstev iz več virov dejansko prišlo. Zgolj obstoj možnosti uveljavljanja zahtevka, pri čemer ni jasno, ali se ta nanaša na isti strošek, ki je že bil financiran iz drugega vira, pa tudi po pravu EU ne zadošča. Tožnik zaključuje, da temelji izpodbijani sklep na zmotni uporabi materialnega prava, v postopku njegove izdaje pa je bilo storjenih več kršitev pravil upravnega postopka. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi (pravilno odpravi - opomba sodišča) oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep odpravi ter vrne zadevo toženi stranki v ponoven postopek. V obeh primerih pa naj sodišče toženi stranki naloži, da tožniku povrne stroške tega postopka skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

11. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožnikove navedbe ter navaja dodatne razloge, zaradi katerih meni, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Predlaga zavrnitev tožbe.

K točki I izreka:

12. Tožba je utemeljena.

13. V obravnavani zadevi je sporno, ali je toženka pravočasno uvedla obnovo postopka po uradni dolžnosti iz obnovitvenega razloga po 5. točki 260. člena ZUP. Po navedeni določbi se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, obnovi, če je bila izdana za stranko ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb. Po 4. točki prvega odstavka 263. členu ZUP stranka lahko predlaga obnovo postopka iz razloga po 5. točki 260. člena ZUP v enem mesecu od dneva, ko je izvedela za obnovitveni razlog. Po drugem odstavku 263. člena ZUP je na rok iz prejšnjega odstavka vezan tudi organ, če začne obnovo po uradni dolžnosti. Rok v primeru iz 5. točke 260. člena ZUP začne teči za organ od dneva, ko za odločanje o obnovi pristojni organ izve za ta obnovitveni razlog (4. točka prvega odstavka 263. člena ZUP). To pomeni, da je treba v obravnavanem primeru šteti rok za uvedbo postopka obnove od dneva, ko je toženka izvedela za obnovitveni razlog, da naj bi bila za tožnika izdana ugodna odločba na podlagi njegovih neresničnih navedb. Po drugem odstavku 268. člena ZUP pri obnovi postopka po uradni dolžnosti izda pristojni organ sklep, s katerim odloči, da bo postopek obnovljen, če poprej ugotovi, da so zanjo izpolnjeni zakonski pogoji.

14. Tožnik prvenstveno ugovarja, da predlog za obnovo postopka ni bil vložen pravočasno. Glede prvega sklopa okoliščin se sklicuje, da uradni zaznamek skrbnice projekta A.A. z dne 20. 4. 2011 ter njeno elektronsko sporočilo z istega dne, poslano C.C., ne izkazujeta pravočasnosti uvedbe postopka. Pri tem se sklicuje, da omenjena dokumenta nista bila del upravnega spisa do 21. 7. 2015. Upravno sodišče RS je v sodbi I U 575/2015 z dne 7. 7. 2015, v skladu s sklepom Vrhovnega sodišča RS X Ips 265/2013 z dne 17. 3. 2015, ugotovilo, da se omenjeni uradni zaznamek, na podlagi katerega je bil predmetni postopek obnovljen, ne nahaja v upravnih spisih. Upravno sodišče RS je ugotovilo, da gre za relevanten dokument, saj se nanj toženka sklicuje v svoji obrazložitvi, ko dokazuje, da je bila obnova postopka glede napačnega vpisa v obrazec „9.b Analiza stroškov in koristi“ uvedena pravočasno oz., ko dokazuje, da je bila predmetna obnova postopka glede višine sofinanciranja predmetne operacije uvedena v okviru enomesečnega subjektivnega roka. Toženka namreč v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedeni datum (20. 4. 2011) šteje kot dan, od katerega je začel teči rok za odločanje o uvedbi obnove predmetnega postopka, ker naj bi tega dne toženka izvedela za obnovitveni razlog glede nepravilnega vnosa zaporedne številke za leto 2012 na predhodno pripravljenem obrazcu „9.b Analiza stroškov in koristi“.

15. V ponovljenem postopku je tožena stranka glede omenjenih dveh dokumentov ugotovila, da navedena dokumenta nista bila istega dne oziroma najkasneje naslednji delovni dan, kot to zahtevajo predpisi o upravnem poslovanju, dana v zadevo, v upravni spis. Navaja pa, da je bila ta napaka pri ravnanju z dokumenti, skladno z napotilom Upravnega sodišča RS, da mora tožena stranka pravočasnost uvedbe obnove izkazati z relevantnimi listinami upravnega spisa, sanirana, tako da je avtorica uradnega zaznamka z dne 20. 4. 2011 le-tega vnesla v aplikacijo Lotus Notes z datumom nastanka 20. 4. 2011 (datum nastanka uradnega zaznamka potrjuje elektronsko sporočilo, ki je bilo istega dne ob 8.08 uri poslano C.C. in je prav tako del upravnega spisa) pod zaporedno št. 5441-3/2012/24. V uradnem zaznamku, 5441-3/2012/25 z dne 21. 7. 2015, je A.A. pojasnila, da je bil dokument, ki je bil zaveden pod št. 5441-3/2012-24 ustvarjen dne 20. 4. 2011 kot elektronsko sporočilo sodelavki na Direktoratu za šport in da takrat ni bil evidentiran niti kot del upravnega spisa niti v Lotus Notes aplikaciji. Uradni zaznamek s prilogo je tabelarični popravek izračuna upravičenih stroškov ter pojasnilo popravka. A.A. je namreč 20. 4. 2011 ugotovila napako v vnosu zaporedne številke za leto 2020, zaradi česar so se spremenile diskontirane vrednosti za leto 2020 za operativne stroške, prihodke in neto denarni tok, kar pa posledično pomeni tudi spremenjen končni izračun pripadajočega zneska sofinanciranja. V dokumentu z dne 21. 7. 2015 je A.A. tudi pojasnila, da je bil dokument (uradni zaznamek z dne 20. 4. 2011), ki sicer obstoja tudi v uradni evidenci arhiva elektronske pošte tožene stranke, vpisan, zaradi napotil sodišča v sodbi I U 575/2015, dne 21. 7. 2015 v zadevo 5441-3/2012 Stadion … pod zaporedno številko 24 in z datumom nastanka 20. 4. 2011. 16. Sodišče se strinja s tožnikom, da s takim naknadnim saniranjem pomanjkljivosti tožena stranka še vedno ni dokazala, da je za okoliščine, da naj bi tožnik neupravičeno spreminjal obrazec „9.b. Analiza stroškov in koristi“, zvedela 20. 4. 2011. Še vedno ostaja nepojasnjeno, zakaj uradni zaznamek, ki v upravnih spisih sploh ni priložen, in elektronsko sporočilo A.A. nista bila zavedena v upravni spis. Nesporno pa je, da navedena relevantna dokumenta, ki naj bi predstavljala razlog za obnovo postopka, nista bila zavedena v upravni spis oziroma, da je bilo elektronsko sporočilo z dne 20. 4. 2011 vpisano v upravni spis šele 21. 7. 2015. Ob takem stanju stvari se sodišče sklicuje tudi na stališče iz sklepa Vrhovnega sodišča RS X Ips 265/2013 z dne 17. 3. 2015, da je treba pravočasnost uvedbe postopka obnove presojati strogo. Obnova postopka je namreč izredno pravno sredstvo, s katerim se poseže v dokončno odločbo, izdano v upravnem postopku. Sklep o uvedbi obnove postopka ima za stranko, ki je s prvotno odločbo pridobila kakšne pravice, hude pravne posledice. Zato morajo biti sodišču predložene vse (relevantne) listine, s katerimi pristojni organ dokazuje pravilnost svojega posega v dokončno odločbo. Te listine morajo biti pravilno označene, urejene in popisane. Šele tedaj je mogoča presoja, ali je bila obnova postopka po uradni dolžnosti iz določenega obnovitvenega razloga (v konkretnem primeru iz razloga po 5. točki 260. člena ZUP) uvedena pravočasno. Tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS I U 575/2015 z dne 7. 7. 2015 izhaja, da bi morala tožena stranka sodišču predložiti vse (relevantne) listine, s katerimi toženka dokazuje pravilnost izdaje sklepa o obnovi. Navedene listine bi morale biti tudi pravilno označene, urejene in po vrstnem redu popisane ter opremljene tudi z uradnimi žigi in potrdili iz uradnih vpisnikov, hkrati z datumom vpisa. Le na podlagi takšnih listin bi sodišče lahko sprejelo odločitev, ali je toženka obnovo postopka po uradni dolžnosti uvedla pravočasno.

17. Sodišču posredovani upravni spisi (št. 5541-3/2012, ki se nanašajo na operacijo „Večnamenski nogometni stadion …“) niso urejeni na zgoraj opisan način. Po vpogledu v upravne spise sodišče ni našlo uradnega zaznamka z dne 20. 4. 2011, ki se nanj sklicuje toženka. Navedeni dokument tudi ni razviden iz popisa zadev. V upravnih spisih se nahaja zgolj izhodni dokument 5441-3/2012/24 z dne 20. 4. 2011, poslan s strani A.A. C.C. z vsebino „MOL sprememba izračuna“, iz katerega izhaja, da ji v priponki pošilja pojasnilo in nov izračun. Priložena je listina - pojasnilo z navedbo „Napačen izračun za MOL“, iz katerega izhaja, da po ponovnem preračunu vrednost pripadajočega zneska za tožnika znaša 8.713.665,00 EUR ter nov izračun – tabela - „Analiza stroškov in koristi; določitev zneska nepovratnih sredstev v EU (varianta 0: prvo leto se ne diskontira)“.

18. V ponovljenem postopku (po sodbi Upravnega sodišča RS I U 575/2015-30 z dne 7. 7. 2015) je tožena stranka pridobila od A.A. pojasnilo v zvezi z dokumentom 5441-3/2012-24. Navedeno pojasnilo je datirano z dne 21. 7. 2015 pod št. 5441-3/2012-25 z dne 21. 7. 2015 in podpisano s strani sekretarke A.A. Iz navedenega pojasnila izhaja, da je bil dokument 5441-3/2012-24 ustvarjen 20. 4. 2011 kot elektronsko sporočilo sodelavki na Direktoratu za šport za pripravo drugih dokumentov in da v SPIS (Lotus Notes) ni bil evidentiran. V dokumentu je tabelarični popravek izračuna upravičenih stroškov ter pojasnilo popravka: ugotovljena je bila napaka v vnosu zaporedne številke za leto 2010, zato se spremenijo diskontirane vrednosti za leto 2010 za operativne stroške, prihodke in neto denarni tok, kar posledično spremeni tudi končni izračun pripadajočega zneska (DA=EC*R). Po povedanem preračunu vrednost pripadajočega zneska znaša 8.713.665,00 EUR. Iz navedenega pojasnila še izhaja, da je zaradi navedb Upravnega sodišča v sodbi I U 575/2015-30 bil dokument, ki sicer obstaja v uradni evidenci arhiva elektronske pošte MIZŠ, vpisan dne 21. 7. 2015 tudi v zadevo 5441-3/2012 Stadion … pod zaporedno številko 24 z datumom nastanka 20. 4. 2011. 19. Po presoji sodišča tožena stranka z navedenim naknadno pridobljenim pojasnilom A.A. z dne 21. 7. 2015, s katerim ta pojasnjuje okoliščine glede obstoja dokumenta z dne 20. 4. 2011, ki naj bi predstavljal obnovitveni razlog, ni izkazala, da naj bi organ, ki je pristojen za odločanje o obnovi, pravočasno, to je v okviru subjektivnega roka enega meseca uvedel obnovo postopka (prvi sklep o obnovi postopka, glede katerega se presoja navedeni subjektivni rok, je bil namreč izdan 5. 5. 2011). Enomesečni rok v primeru obnovitvenega razloga iz 5. točke 260. člena ZUP za organ začne teči od dneva, ko pristojni organ zve, da je bila za stranko izdana ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb.

20. Sodišče ugotavlja, da tožena stranka v ponovljenem postopku listine, ki naj bi izkazovala, da je 20. 4. 2011 na pravno relevanten način, kot pristojni organ za odločanje o obnovi postopka, zvedela, da naj bi bila za tožnika izdana ugodna odločba na podlagi tožnikovih neresničnih navedb, ni predložila. Izpodbijani sklep se sklicuje na uradni zaznamek skrbnice projekta A.A. z dne 20. 4. 2011. V upravnih spisih se uradni zaznamek ne nahaja. Po 74. členu ZUP je uradni zaznamek zapis uradne osebe o uradnih zapažanjih in ugotovitvah, ustnih navodilih in sporočilih ter okoliščinah, ki se tičejo samo notranjega dela organa, pri katerem se vodi postopek, uradna oseba navede kraj in datum ter ga podpiše. Podpis ni obvezen, če se podatki o času in kraju zaznamka v elektronski obliki ter uradni osebi, ki ga je sestavila, samodejno evidentirajo v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanj.

21. V obravnavani zadevi se v upravnih spisih nahaja elektronsko sporočilo A.A. sodelavki na Direktoratu za šport z dne 20. 4. 2011, kar A.A. sama pojasnjuje v pojasnilu z dne 21. 7. 2015, ki ga je tožena stranka pridobila v ponovljenem postopku. Po presoji sodišča pa navedenega elektronskega sporočila, ki ga je A.A. poslala sodelavki, ni mogoče šteti za listino, na podlagi katere naj bi organ, ki je pristojen za obnovo postopka, ugotovil (zvedel) za obstoj obnovitvenega razloga iz 5. točke 260. člena ZUP, od katerega naj bi začel teči subjektivni rok za obnovo postopka. Po presoji sodišča se namreč obstoj obnovitvenega razloga izkazuje tako, da organ, ki je pristojen za odločanje o obnovi postopka, na pravno relevanten način (z ustrezno protokuliranimi uradnimi dokumenti) dobi uradno informacijo glede verjetnega obstoja obnovitvenega razloga, v konkretnem primeru torej obnovitvenega razloga po 5. točki 260. člena ZUP (neresnične navedbe). V obravnavani zadevi dano elektronsko sporočilo drugi sodelavki po presoji sodišča nima značaja dokumenta, ki bi izkazoval razlog za obnovo postopka po 5. točki 260. člena ZUP. Iz tega sporočila niti ne izhaja, da naj bi bil ugotovljen navedeni obnovitveni razlog, kot tudi ne, da gre za relevantno obvestilo pristojnemu organu oz. pristojni osebi znotraj tega organa, ki bi za slednjega pomenil listino, ki je razlog za obnovo predmetnega postopka ter iz katere bi izhajajo, da je v zadevi podan obravnavani obnovitveni razlog (in sicer, da je bila za tožnika izdana ugodna odločba na podlagi njegovih neresničnih navedb). Uradni zaznamek v smislu 74. člena ZUP, na katerega se sklicuje izpodbijani sklep, in ki naj bi bil podlaga za elektronsko komunikacijo A.A. s sodelavko C.C., pa se v upravnih spisih sploh ne nahaja.

22. Ob takem stanju stvari pa po presoji sodišča ni mogoče pritrditi toženi stranki, da je tožena stranka izkazala, da je bil sklep o obnovi postopka iz razloga po 5. točki 260. člena ZUP izdan v roku enega meseca, ko naj bi pristojni organ zvedel za obnovitveni razlog. Kot pojasnjeno, se v spisni dokumentaciji ne nahaja niti dokument, ki bi imel značaj uradnega zaznamka in ki bi predstavljal pravno relevanten dokument o ugotovitvi obnovitvenega razloga niti dokaz, da je ta dokument pravočasno prejel organ, pristojen za odločanje o obnovi postopka (primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 111/2007 z dne 10. 9. 2009). Zato ostaja zaključek tožene stranke, da je glede okoliščine, da je tožnik navedel neresnične navedbe (nepravilno navedel zaporedno številko leta 2020 v obrazcu „9.b Analiza stroškov in koristi“), toženka pravočasno uvedla obnovo predmetnega postopka, nedokazan. Na toženki pa je breme, da dokaže, da so za njeno odločitev izpolnjeni zakonski pogoji (drugi odstavek 268. člena ZUP), česar pa tudi v ponovnem postopku (po napotilih iz sodbe Upravnega sodišča I U 575/2015 z dne 7. 7. 2015) ni dokazala.

23. Glede druge okoliščine obnovitvenega razloga, ki naj bi bila po stališču toženke tudi verjetno izkazana, in se nanaša na prepoved dvojnega financiranja iz točke 21. predmetnega javnega razpisa, sodišče prav tako ne more preizkusiti pravočasnosti uvedbe obnove postopka. Toženka se v obrazložitvi izpodbijane odločbe sklicuje na datum 18. 4. 2011. Tega dne je tožnik odgovoril na zaprosilo toženke z dne 13. 4. 2011. Iz slednjega izhaja, da toženka poziva tožnika za dodatna dokazila in pojasnila, med drugim tudi glede: „odstranitev sekundarnih nasipov in zamenjava“ in se pri tem sklicuje med drugim tudi na Poročilo o projektu … št. 006-7/2009-5 z dne 3. 9. 2010, stran 9, „da so bila dela za sekundarne izkope in nasipe v vrednosti 4.205.937,35 EUR obveznost B. in jo bo tožnik izterjal“. Glede na stališče iz sklepa Vrhovnega sodišča RS X Ips 265/2013 z dne 17. 3. 2015 in na stališče iz sodbe tega sodišča I U 575/2015 z dne 7. 7. 2015, da je treba pravočasnost obnove postopka presojati strogo, glede na posledice, ki jih ima za stranko, sodišče ocenjuje, da navedeni datum (18. 4. 2011) kot začetek teka enomesečnega subjektivnega roka za uvedbo obnove postopka ni izkazan na način, da bi ga bilo mogoče preizkusiti.

24. Po presoji sodišča pa tudi ni mogoče pritrditi toženki, da je nesporno izkazala, da je za okoliščino, da so bila dela za sekundarne izkope in nasipe v navedeni vrednosti obveznost družbe B. d.d., ki jih bo tožnik izterjal, izvedela šele takrat, ko je prejela odgovor tožnika (18. 4. 2011) in ne že pred tem. Iz dejanskega stanja namreč izhaja, da se v pozivu tožniku 13. 4. 2011 toženka sama sklicuje na tožnikovo Poročilo o projektu … z dne 3. 9. 2010 in na Pogodbo o opredelitvi predmeta in poteka gradnje večnamenskega nogometnega stadiona … št. 430-882/2010-13-MOL, št./10-GREP, kjer naj bi bila opredeljena dodatna dela: nadomestna izpolnitev: odstranitev sekundarnih nasipov in zamenjava. Toženka sama je navedla, da iz Poročila o projektu … z dne 3. 9. 2010 izhaja, da so bila dela za sekundarne izkope in nasipe v vrednosti 4.205.987,35 EUR obveznost B. in da jo bo tožnik izterjal. 25. Zaradi navedenega po presoji sodišča ni mogoče pritrditi toženi stranki, da je nesporno, da je za obstoj navedenega obnovitvenega razloga (po 5. točki 260. člena ZUP, neresnični podatki v zvezi s prepovedjo dvojnega financiranja) zvedela šele s prejemom tožnikovega odgovora z dne 18. 4. 2011. Tožnik se prav tako utemeljeno sklicuje, da so pavšalne navedbe tožene stranke, da naj bi za sum kršitve prepovedi dvojnega financiranja izvedela v okviru preiskave Nacionalnega preiskovalnega urada s strani javnih uslužbencev tožene stranke v aprilu 2011, saj navedeno ni specificirano. Navedene okoliščine tudi niso zavedene in protokulirane v popisu upravnega spisa. Kot že pojasnjeno, je treba pravočasnost uvedbe postopka obnove presojati strogo, pri čemer je dokazno breme na toženi stranki. Slednja pa po presoji sodišča ni nesporno izkazala, da naj bi šele s tožnikovim odgovorom z dne 18. 4. 2011 zvedela za obnovitveni razlog iz 5. točke 260. člena ZUP ter posledično, da je v zakonsko predpisanem subjektivnem roku enega meseca izdala sklep o obnovi postopka.

26. Po presoji sodišča tako tožena stranka niti v ponovljenem postopku ni izkazala pravočasnosti uvedbe obnove predmetnega postopka v zvezi z obema okoliščinama obnovitvenega razloga (nepravilnega vnosa zaporedne številke za leto 2020 v predhodno pripravljen obrazec „9.b Analiza stroškov in koristi“ in glede dvojnega financiranja), kar je predpogoj, da sodišče sploh lahko presoja verjeten obstoj (teh dveh) okoliščin obnovitvenega razloga.

27. Iz navedenih razlogov je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijani sklep odpravilo. Sodišče je namreč ugotovilo, da je tožena stranka na podlagi listin v upravnih spisih sprejela napačen zaključek, da so izkazane procesne predpostavke za obnovo postopka in s tem za izdajo izpodbijanega sklepa. Po presoji sodišča tožena stranka le-teh ni izkazala, kar je imelo za posledico napačno uporabo materialnega prava. Zato je sodišče izpodbijani sklep odpravilo in ni zadeve vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

28. Ker je bilo treba izpodbijani sklep odpraviti iz pojasnjenih razlogov, sodišče ostalih tožnikovih ugovorov niti ni presojalo.

K točki II izreka:

29. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), ki se povišajo za 22 %, torej za 62,70 EUR, skupaj 347,70 EUR.