Jedro

Stranka lahko potem ko je pristojnost za sojenje v pravdni zadevi na podlagi 105. a člena ZPP prenesena na drugo sodišče, uspe s predlogom za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP, če izkaže posebej tehtne razloge, ki omogočajo sklepanje, da se bo postopek laže in hitreje opravil pri stvarno in krajevno pristojnem sodišču.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Med pravdnima strankama so v teku pravdni postopki zaradi plačila 552,86 EUR (zadeva P 83/2014), 3.496,72 EUR (zadeva P 104/2014), 1.707,55 EUR (zadeva P 105/2014) in 2.500,00 EUR (zadeva P 107/2014).

2. V navedenih zadevah se je 1. 2. 2014 pristojnost za sojenje z Okrajnega sodišča v Kopru prenesla na Okrajno sodišče v Ajdovščini.

3. Tožnik je 10. 11. 2014 predlagal prenos pristojnosti na Okrajno sodišče v Kopru, ker je očitno, da se bo tako postopek lažje opravil. Navaja, da sta obe pravdni stranki iz Kopra, na območju tega sodišča delujeta tudi njuna pooblaščenca. Z izvedbo postopka pred Okrajnim sodiščem v Ajdovščini strankama po nepotrebnem nastajajo dodatni stroški.

4. Predlog je bil vročen tožencu, ki se o njem ni izjavil. 5. Predlog ni utemeljen.

6. Predsednica Višjega sodišča v Kopru je na podlagi sporazuma, ki sta ga sklenili začasna predsednica Okrožnega sodišča v Kopru in predsednica Okrožnega sodišča v Novi Gorici, z odločbo Su 010400/2014-49 z dne 21. 1. 2014 na podlagi prvega odstavka 105. a člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) odločila, da se 1. 2. 2014 pristojnost za sojenje v 100 pravdnih zadevah Okrajnega sodišča v Kopru prenese na Okrajno sodišče v Ajdovščini. Predmet prenosa so bile zadeve iz P vpisnika po vpisih, v katerih so tožbe vložene v letih 2012 in 2013, in sicer vsaka druga nerešena zadeva. Med njimi so bile tudi sporne pravdne zadeve, v katerih je tožnik vložil predlog za prenos krajevne pristojnosti.

7. Predsednik skupno neposredno višjega sodišča lahko v skladu s 105. a členom ZS na predlog predsednika sodišča, ki ima sodne zaostanke, odloči, da se pristojnost za sojenje v določenem številu zadev prenese na drugo manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče na svojem območju. Predsednik sodišča, ki odloči o prenosu pristojnosti, določbi število in vrsto zadev, ki bodo prenesene, ter pravila za izbiro zadev (prvi in drugi odstavek 105. a člena ZS).

8. Prenos krajevne pristojnosti na podlagi citirane določbe ZS je ukrep sodne uprave za izenačitev obremenitev med sodišči in odpravo sodnih zaostankov. V slovenskem sistemu krajevnih pristojnosti, ki temelji na personalnem kriteriju (prvi odstavek 46. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP), je z vidika pravdnih strank v idealnih razmerah praviloma najbolj ekonomično, da se postopek opravi pri krajevno pristojnem sodišču. Prenos krajevne pristojnosti po 105. a članu ZS ima zanje lahko določene neugodne posledice (npr. višji potni stroški), vendar pa ga upravičujejo sistemski razlogi, ki državi nalagajo, da sprejme ukrepe za reševanje zadev brez nepotrebnega odlašanja. Za stranko takšen ukrep konkretno pomeni, da se skrajša čas reševanja zadeve in zagotavlja sojenje v razumnem roku.

9. V skladu s 67. členom ZPP lahko Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek. Po prepričanju Vrhovnega sodišča lahko stranka, potem ko je pristojnost za sojenje v pravdni zadevi na podlagi 105. a člena ZS prenesena na drugo sodišče, uspe s predlogom za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP, če izkaže posebej tehtne razloge, ki omogočajo sklepanje, da se bo postopek laže in hitreje opravil pri stvarno in krajevno pristojnem sodišču. Tožnik, ki je svoj predlog utemeljil le s krajem prebivališča obeh pravdnih strank in dejstvom, da oba pooblaščenca pravdnih strank delujeta na sodnem območju Okrajnega sodišča v Kopru, takšnih okoliščin ni izkazal. 10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče tožnikov predlog zavrnilo.