Jedro

Po izteku pogodbe za določen čas se mora stanovalec izseliti tudi iz bivalne enotes.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam trpi pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče ugodilo zahtevku po odpovedi najemnega razmerja v bivalni enoti na naslovu G. ..., C. Sodišče je tudi odločilo, da mora tožena stranka v 60 dneh izprazniti stanovanje.

Proti takšni sodbi se je pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Razlogi v sodbi so pomanjkljivi, nejasni in nasprotujoči. Toženec je zanikal podpis na povratnici, potreben bi bil izvedenec grafolog. Sodišče bi moralo toženca soočiti z vročevalcem L. in mu ne bi smelo verjeti. Že laik ne prepozna enakosti podpisa na povratnici in na pooblastilu. Sodišče je nepravilno interpretiralo izpovedbo priče S. B., saj je povedal, da je šel urejat stvari za toženca na osnovi ustnega pooblastila. Zaslišati bi bilo treba priči P. J. in K. S., ki bi potrdili hudo sladkorno bolezen in škodljiv vpliv pravde na zdravje. Sicer je zahtevek zastaral, saj je že zdavnaj potekel rok za obnovo najemnega razmerja. Tožencu ne more biti odpovedana najemna pogodba, saj je poravnal vse obveznosti in stroške. Po odločbi o brezplačni pravni pomoči št. ... z dne 12. 6. 2009 je toženec oproščen plačila stroškov pravdnega postopka, zato ni dolžan povrniti stroškov tožeči stranki. Toženec se v lastni pritožbi pritožuje v istem smislu kot pooblaščenec. Poudarja pa težko zdravstveno stanje. Po vselitvi v zasilno stanovanje je pričakoval, da bo dobil normalno stanovanje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče je ugotovilo, da je bila najemna pogodba sklenjena dne 14. 1. 2005 za določen čas in sicer za dobo enega leta. Tudi iz sklepa o dodelitvi bivalne enotes pod ... z dne 14. 1. 2005 je razvidno, da je najemna pogodba sklenjena za določena čas, to je za dobo enega leta.

Iz obeh listin je toženec lahko razbral, da se bo moral v začetku leta 2006 izseliti in si pridobiti drugo stanovanje.

Zaradi sklenitve pogodbe za določen čas tudi ni bilo potrebno toženca pred zahtevo za izselitev opominjati, saj je opomin obvezen pri uveljavljanju izselitve iz krivdnih razlogov. Kljub temu je tožeča stranka toženca pisno opomnila na dolžnost izselitve zaradi poteka časa in mu je določila tudi rok izselitve. Glede na to ni pomembno pritožbeno razpravljanje o tem, ali je toženec prejel opomin in ali je podpisal povratnico, saj je pogodbeno razmerje prenehalo s potekom časa.

Ne glede na to pa je sodišče pravilno ugotovilo, da je bil opomin vročen tožencu. Vročitev je potrdil vročevalec A. L., ki toženca pozna in mu je že pred sporno vročitvijo vročal razne pošiljke za tožečo stranko. Tudi glede na obrazloženo ni bilo potrebno nadaljnje dokazovanje z izvedencem grafologom. Sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaradi poteka časa, to je enoletnega trajanja najemne pogodbe, ugodilo zahtevku in odredilo izpraznitev bivalne enotes v 60 dneh.

Po čl. 88 Stanovanjskega zakona – 1 se bivalne enotes dajejo v najem za določen čas. Po čl. 95 SZ-1 mora najemnik 30 dni pred potekom časa, za katerega je sklenjena najemna pogodba, pridobiti od lastnika odobritev podaljšanja, če pa tega ne stori, se mora izseliti iz stanovanja.

Po čl. 88 SZ-1 pa mora lastnik bivalne enotes upoštevati seznam upravičencev, ki živijo v težkih socialnih razmerah in mora bivalno enoto dodeliti tistemu, ki ima najtežjo socialno problematiko. To pomeni, da bi lahko toženec še enkrat zaprosil za dodelitev iste bivalne enotes, vendar bi lastnik pri tem moral upoštevati tudi težko socialno problematiko drugih prosilcev.

Pomembno pa je, da prosilec zaprosi za dodelitev bivalne enotes pred potekom prejšnje najemne pogodbe, ki je sklenjena za določen čas.

Toženec ni dokazal, da je pred pretekom prejšnje najemne pogodbe ponovno zaprosil za dodelitev. Priča S. B. ni potrdil toženčevih trditev, ampak je izpovedal nasprotno, da ga toženec v zvezi z reševanjem stanovanjskega problema ni pooblastil za dogovor s tožečo stranko, ampak je priča šel posredovat le zaradi odklopa elektrike (list. št. ...).

Sodišče je torej pravilno ugotovilo, da najemna pogodba za določen čas ni bila podaljšana, zato toženec stanovanje po izteku pogodbe leta 2006 uporablja nezakonito in se mora izseliti (čl. 111 SZ-1).

Niso utemeljene pritožbene trditve, da so razlogi v sodbi pomanjkljivi, nejasni in nasprotujoči, saj je sodišče popolno in pravilno obrazložilo vsa odločilna dejstva po materialnem pravu (pogodba za določen čas ni bila podaljšana).

Sodišče je izpovedbo priče S. B. povzelo točno tako, kot je priča izpovedala na list. št. ...

Zasliševanje prič (P. in K.) o težkem zdravstvenem stanju toženca za to pravdo ni pomembno, saj odločitev po materialnem pravu ni odvisna od zdravstvenega stanja toženca.

Zahtevek za izselitev zaradi nezakonite uporabe stanovanja ne zastara, saj po čl. 111/2 SZ-1 lahko lastnik vloži tožbo kadarkoli ne glede na potek pogodbe za določen čas. Tožeča stranka je pač počakala z izselitvenim zahtevkom, kar je v korist toženca, saj je lahko še naprej nezakonito uporabljal stanovanje.

Plačilo uporabnine po poteku najemne pogodbe za določen čas, po zakonu ne pomeni obnovo najemnega razmerja. Gre samo za drugačno pravno naravo plačila, ki je v času veljavnosti pogodbe najemnina, po izteku pogodbe pa uporabnina zaradi uporabe tuje nepremičnine.

Poudarjanje težkega zdravstvenega stanja ne vpliva na odločitev, saj Stanovanjski zakon zdravstvenega stanja ne upošteva pri razlogih za izselitev po poteku pogodbe.

Toženec pa ne upošteva, da bi se moral izseliti že v začetku leta 2006, pa še vedno biva v stanovanju, ki je namenjeno za začasno reševanje najtežjih socialnih problemov občanov in ni namenjeno trajni rešitvi stanovanjskih problemov. To pomeni, da se je težko zdravstveno stanje toženca izdatno upoštevalo, saj toženec biva v stanovanju že več let, čeprav bi lahko bival le eno leto. Tožeči stranki ni mogoče očitati nehumanega ravnanja, saj je upoštevala težko zdravstveno stanje s tem, ko je odlašala z izselitveno tožbo. Treba je upoštevati, da obstojijo tudi drugi težki socialni problemi, ki jih mora začasno reševati tožeča stranka z dodelitvijo spornega stanovanja za določen čas. Zaradi začasnega reševanja težkih socialnih problemov tudi zakon predpisuje v čl. 88 SZ-1 sklepanje najemnih pogodb za določen čas.

Sodišče je pravilno obvezalo toženo stranko k povrnitvi stroškov tožeči stranki. Po odločbi na list. št. ... je toženec oproščen plačila stroškov lastnega zastopanja na prvi stopnji. Na list. št. ... pa je v odločbi tudi zapisano, da odobrena brezplačna pravna pomoč ne pokriva stroškov nasprotne stranke, kot to določa čl. 9 Zakona o brezplačni pravni pomoči. Glede na to, da je bil toženec oproščen stroškov lastnega zastopanja le na prvi stopnji (odločba na list. št. ...), mora sam trpeti pritožbene stroške zaradi zavrnjene pritožbe.