Jedro

Glede na to, da je tožnik odločbo, ki je predmet presoje v tem upravnem sporu, izpodbijal že s tožbo 3.2.2009 po drugem pooblaščencu, sodišče tožbe, vložene po pooblaščenki B.B., ne bi smelo šteti za novo samostojno tožbo, ampak za dopolnitev tožbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena v povezavi s tretjim odstavkom 36. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006) zavrglo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 21. 1. 2009, s katero je tožena stranka na podlagi 2. in 5. alinee 55. člena Zakona o mednarodni zaščiti - ZMZ (Ur. l. RS, št. 111/2007) zavrnila tožnikovo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji kot očitno neutemeljeno (1. točka izreka) in hkrati odločila, da mora tožnik zapustiti Republiko Slovenijo nemudoma po pravnomočnosti te odločbe (2. točka izreka).

2. Sodišče prve stopnje je na navedeni pravni podlagi tožbo zavrglo kot prepozno.

3. Zoper izpodbijani sklep je tožnik, po odvetnici B.B., vložil pritožbo in uveljavljal pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, zmotno uporabo materialnega prava ter zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Meni, da mu ne sme biti v škodo način vročanja in vodenja upravnih zadev. Sodišče bi moralo o zadevi odločiti, kot je bilo predlagano s tožbo. Predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Iz podatkov spisa izhaja, da so tožnika v postopku za priznanje mednarodne zaščite zastopali trije pooblaščenci, in sicer – Pravno informacijski center nevladnih organizacij, zanj C.C., odvetnik D.D. in odvetnica B.B. Odločba, ki je bila izdana po skrajšanem postopku, je bila pravilno vročena 29. 1. 2009 enemu od pooblaščencev, to je PIC in je tridnevni rok za vložitev tožbe potekel dne 2. 2. 2009. Tožnik v postopku pooblastila, ki ga je dal PIC, ni preklical. V skladu z določbo tretjega odstavka 88. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP (Ur. l. RS, št. 80/99), je v primerih, kadar ima stranka več pooblaščencev, pravilna vročitev izkazana, če se vroči odločba samo enemu izmed njih. Z zakonito vročitvijo PIC dne 29. 1. 2009 je pričel teči tridnevni prekluzivni rok, ki je iztekel dne 2. 2. 2009. Tožnik pa je po odvetnici B.B. vložil tožbo dne 12. 2. 2009, to pa je, kot pravilno ugotavlja prvostopno sodišče, po preteku tridnevnega roka. Glede na to, da iz podatkov spisa izhaja, da je tožnik odločbo, ki je predmet presoje v tem upravnem sporu, izpodbijal že s tožbo z dne 3. 2. 2009 po pooblaščencu D.D., tožbe pooblaščenke B.B. sicer ne bi smelo šteti za novo samostojno tožbo, ampak za dopolnitev tožbe. Vendar ob pravilni ugotovitvi, da je ta vložena po preteku roka in jo zato sodišče ni dolžno upoštevati, sodišče s tem, ko jo je zavrglo kot prepozno, ni bistveno kršilo določbe 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. 7. Ob uveljavljanju pritožbenega razloga iz 1. točke prvega odstavka 75. člena ZUS-1 pritožnik ni izrecno navedel, katere bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu naj bi storilo sodišče prve stopnje. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo le glede bistvenih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (tretji odstavek 75. člena ZUS-1), in pri tem je ugotovilo, da sodišče prve stopnje takšnih kršitev ni storilo.

8. Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z 82. člena ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.