Jedro

Ob tem sodišče druge stopnje dodaja, da je odobritev pravnega posla s strani pristojne upravne enote po 19. členu (in z njim povezanih določbah) Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) dodaten pogoj k predpostavkam za veljaven nastanek zavezovalnega pravnega posla (kupoprodajne pogodbe za kmetijska zemljišča), ki pa ga sodišče tudi ne more nadomestiti tako, da bi o tem odločalo kot o predhodnem vprašanju, zlasti, če je o tem že pravnomočno odločeno na matičnem (upravnem področju), kot v predmetni zadevi.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Pravdni stranki sami krijeta stroške postopka s pritožbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, s katerima toženi stranki (v nadaljevanju toženca) izrecno in nepogojno dovoljujeta tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici), da se pri nepremičninah s parc. št. 3956, 3957, 3958 in 3959, vse k.o. ..., vknjiži lastninska pravica v korist tožnice do 1/1 (I.). Tožencema je naložilo povračilo stroškov postopka tožnici v višini 5.156,29 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II.).

2.Zoper citirano sodbo pravočasno pritožujeta toženca, pri čemer v obsežni pritožbi uveljavljata vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Glede pasivne legitimacije izpostavljata, da nista edina univerzalna pravna naslednika po pokojnem A. A. (prodajalcu), predmetno premoženje sta pridobila na podlagi dednega dogovora. Sodišče v obrazložitvi sodbe ne pojasni, na podlagi česa zaključuje, da je sporna pogodba podpisana s strani obeh pogodbenih strank. Prav tako ni pojasnjeno, na čem temelji ugotovitev, da je A. A. pred podpisom pogodbe dobil pojasnila o vsebini, posledicah in običajnih tveganjih. Tudi upravni organ ni izdal pravno veljavne odločbe o odobritvi pravnega posla, ki bi zavezovala stranke predmetnega postopka, saj je odločba nična, ker je bila izdana, ko je prodajalec že umrl. V potrditev slednjega sta toženca podala dokazni predlog, da sodišče v tej zvezi opravi poizvedbe na UE, kar je bilo neupravičeno zavrnjeno. Pokojni prodajalec se v času sestave sporne pogodbe ni mogel sporazumevati na način, kot ga je ob zaslišanju opisovala notarka, in tudi notarki ni mogel povedati, kaj hoče. Prodajalec je namreč zaradi operacije sapnika v primeru potrditve zgolj in samo prikimal, v kolikor se s čim ni strinjal, pa odkimal. V notarsko listino je vpisala podatke prič, ki v postopku niso sodelovale. V tej zvezi se zoper notarko B. B. vodi kazenski postopek, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti in v tej zvezi predlagata vpogled v kazenski spis. Okrajno sodišča v Novem mestu je s sklepom Sdn 288/2022 z dne 30. 5. 2022 po ugovoru tožencev tudi odpravilo vpis sporne predznambe lastninske pravice, ki ga je podala notarka B. B. kot pooblaščenka tožnice. Menita, da je v postopku čutiti, da je razpravljajoča sodnica pristranska, izkazuje privrženost tožnici in njenemu pooblaščencu ter opravičuje dejanja notarke, ki je bila pred tem kot predsednica sodišča njena nadrejena, prav tako je kot razpravljajoča sodnica zavlačevala že zapuščinski postopek po pokojnem prodajalcu. Navajata, da je imelo že samo vprašanje sodišča v sklepu o imenovanju izvedenca medicinske stroke ("Ali je imelo uživanje alkohola pokojnega prodajalca vpliv na njegove psihične sposobnosti, pri čemer ni izkazano, da bi bil v času sklepanja pogodbe pod vplivom alkohola") vpliv na izvedbo dokaza. Sodišče se je namreč še pred izvedbo dokaza z izvedencem medicinske stroke opredelilo, da okoliščina, da bi bil v času sklepanja pogodbe pod vplivom alkohola, ni izkazana. S tem je sodišče evidentno vplivalo na zaključke postavljenega izvedenca. Izvedenec se ni opredelil do celotne zdravstvene dokumentacije in kako je sočasno uživanje alkohola in jemanje terapije vplivalo na razsodnost prodajalca. Tožnica, ki je vedela za zdravstveno stanje pokojnega in njegove težave z alkoholom, je izkoristila njegovo stisko, povezano s predhodnim stanjem, ter s tako osebo sklenila pogodbo, s katero bi naj pokojni prodal vse svoje nepremično premoženje za manj kot tretjino vrednosti. Zmotno in napačno je tudi stališče sodišča, da je tožnica izpolnila svojo pogodbeno obveznost plačila kupnine. Tožnica ni dokazala verodostojnosti predložene listine o plačilu kupnine z dne 29. 10. 2021, saj na navedeni listini ni podpisa A. A.. Nelogično je, da bi tožnica, ki sicer opravlja knjigovodske storitve, istega dne, kot se je sklepala pogodba, prodajalcu nato drugje izročila znesek v skupni višini 4.500,00 EUR. Tožnica navedene listine sodišču nikoli ni predložila v originalu z namenom izvedbe dokaza z izvedencem grafologom. Prav tako navedenega dokumenta tožnica ni predložila v nobenem predhodnem postopku. Dokaz z imenovanjem izvedenca grafologa je sodišče zavrnilo kot nepotreben in v utemeljitev navedlo, da je na podlagi drugih dokazov izkazano, da je bila kupnina v celoti plačana. Tožnica tudi ni dokazala, da bi preostalo razliko kupnine nakazala na račun prodajalca oziroma, da je nakazilo, ki ga je izvedla družba C. d. o. o. v višini 13.000,00 EUR, predstavljalo kupnino po navedeni prodajni pogodbi. A. A. je razpolagal tudi z drugim premoženjem in izdelki, ki bi lahko bili predmet prodaje. Toženca zavračata, da bi bila tožnica edina družbenica predmetne družbe in v času izvedenega nakazila tudi edina zastopnica družbe. O tem k pritožbi prilagata zgodovinski izpis za družbo C. d. o. o. z dne 15. 8. 2025 iz sodnega/poslovnega registra, v katerega naj vpogleda sodišče druge stopnje. Predlagata, da sodišče druge stopnje ugodi njuni pritožbi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje drugemu sodniku. Priglašata stroške.

3.Tožnica je v odgovoru na pritožbo nasprotovala pritožbenim navedbam in predlagala zavrnitev pritožbe ter povrnitev stroškov pritožbe.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje) ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6.Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo niti pritožbeno uveljavljanih niti uradno upoštevnih kršitev določb postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

7.Pregled zadeve pokaže, da tožnica s tožbo na podlagi kupoprodajne pogodbe, ki jo je kot kupka sklenila s pokojnim prodajalcem A. A., zahteva od tožencev kot njegovih pravnih naslednikov izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vpis lastninske pravice na njeno ime. Toženca sta tekom postopka podala številne ugovore, in sicer da pogodba ni bila veljavno sklenjena, saj do veljavne odobritve s strani upravne enote vse do smrti prodajalca ni prišlo, da je pogodba nična, ker prodajalec pri sklepanju pogodbe ni bil sposoben izraziti resnične volje, da je pogodba oderuška, da je šlo za čezmerno prikrajšanje oziroma prevaro in da je prišlo do razveze pogodbe zaradi neizpolnitve oziroma, da kupnina ni bila plačana.

Glede procesnih kršitev

Toženca v pritožbi grajata, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih (in sicer, da je bila pogodba podpisana s strani obeh pogodbenih strank), s čimer nakazuje na kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

To ne drži, sodba razloge, na katere je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo odločitev ima In sicer je sodišče prve stopnje v 11. točki obrazložitve pojasnilo, kako je do sklenitve sporne pogodbe prišlo, in sicer na podlagi prodajalčeve ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča in stavbišča, objavljene na upravni enoti, in na podlagi tožničinega sprejema ponudbe.

Neutemeljena je pritožbena graja tožencev, da jima je bila kršena pravica do obravnavanja pred sodiščem (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), ker sodišče prve stopnje ni opravilo poizvedbe pri UE glede dokumentacije, ki je bila podlaga za izdajo odločbe o odobritvi pravnega posla s kmetijskim zemljiščem ***z dne 7. 12. 2021, na podlagi katere bi se lahko ugotovilo, da je navedena odločba nična, ker je bila izdana glede stranke, ki je umrla. Sodišče prve stopnje je namreč v tej zvezi pravilno pojasnilo (4. in 14. do 16. točka obrazložitve), da je naveden dokazni predlog nepotreben, ker je navedena odločba dokončna in pravnomočna na dan 14. 12. 2021, sodišče pa je v pravdnem postopku na tako dokončno in pravnomočno odločbo upravnega organa vezano, vse dokler odločba ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena, in ne more presojati njene pravilnosti in zakonitosti (13. člen ZPP).

To pomeni, da je bil naveden dokazni predlog utemeljeno zavrnjen, ker sta toženca z njim želela dokazovati dejstvo, ki ni pravno pomembno. Ob tem sodišče druge stopnje dodaja, da je odobritev pravnega posla s strani pristojne upravne enote po 19. členu (in z njim povezanih določbah) Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) dodaten pogoj k predpostavkam za veljaven nastanek zavezovalnega pravnega posla (kupoprodajne pogodbe za kmetijska zemljišča), ki pa ga sodišče tudi ne more nadomestiti tako, da bi o tem odločalo kot o predhodnem vprašanju, zlasti, če je o tem že pravnomočno odločeno na matičnem (upravnem področju), kot v predmetni zadevi.

Prepozen je dokazni predlog tožencev v pritožbi, da naj sodišče druge stopnje vpogleda v kazenski spis Okrajnega sodišča v Murski Soboti K 66503/2022, ki se vodi zoper notarko B. B., prav tako dokazni predlog, da sodišče druge stopnje vpogleda v priložen zgodovinski izpis za družbo C. d. o. o., z dne 15. 8. 2025, saj slednje toženca prvič predlagata šele v pritožbi, pri čemer nista navajala, da teh dokazov brez svoje krivde ne bi mogla pravočasno predlagati že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Zato sta s predlaganimi dokazi prepozna (prvi odstavek 337. člena ZPP).

Toženca v pritožbi grajata obrazložitev sodišča prve stopnje, da je sodišče dokaz z izvedencem grafologom zavrnilo kot nepotreben, ker je na podlagi drugih dokazov izkazano, da je bila kupnina v celoti plačana. Navedena graja ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je v 4. točki obrazložitve izpodbijane sodbe podalo pravilne razloge za zavrnitev navedenega dokaznega predloga, in sicer ker sta toženca z navedenim dokaznim predlogom želela dokazovati pravno nepomembna dejstva, ali je bila kupnina v celoti izročena. Nadalje je v 33. točki obrazložitve pravilno pojasnilo, da zaradi morebiti neizpolnitve neznatnega dela obveznosti od pogodbe ni mogoče odstopiti (110. člen Obligacijskega zakonika - OZ), kar pomeni, da tudi če bi dokaz z izvedencem grafologom potrdil navedbe tožencev, to na odločitev v zadevi ne bi imelo vpliva, zlasti z ozirom na to, da v predmetni zadevi ni izkazano, da je pokojni prodajalec sporočil tožnici odstop od pogodbe.

Glede graje pristranskosti sodnice

Toženca v pritožbi obsežno navajata razloge za pristranskost prvostopenjske sodnice, ki so neutemeljeni. Sodišče druge stopnje po pregledu spisa ugotavlja, da je bil v tej zadevi že izdan sklep Su 620/2023 z dne 24. 7. 2023, s katerim je bil predlog tožencev za izločitev razpravljajoče sodnice zavrnjen. Toženca v pritožbi ponavljata razloge za izločitev navedene sodnice, da je bila notarka, zaslišana kot priča v predmetnem postopku, predhodno sodelavka razpravljajoče sodnice oziroma njena nadrejena. Sodišče druge stopnje v tej zvezi pritrjuje razlogom v citiranem sklepu, da navedeno dejstvo ne more vplivati na sojenje v predmetni zadevi, ki se nanaša na veljavnost pogodbe, katera je bila med strankami sklenjena s sodelovanjem notarke. Poleg tega je pojasnjeno, da notarka B. B. to funkcijo opravlja že od leta 2013 in od takrat več ne dela na sodišču. Razpravljajoča sodnica in notarka tudi nimata tesnejših prijateljskih stikov, ki bi presegali običajno službeno poznanstvo. Konkretneje pa toženca ne navajata, v čem naj bi se kazalo, da razpravljajoča sodnica izkazuje privrženost tožnici in njenemu pooblaščencu ter opravičuje dejanja notarke. Iz spisa zadeve in sodbe namreč slednjega ni mogoče razbrati, je pa sodišče prve stopnje v celoti pretreslo in obširno ter prepričljivo odgovorilo na vse argumente tožencev v zvezi z veljavnostjo pravnega posla.

Nadaljnje navedbe tožencev, da naj bi bila sodnica že pri vodenju zapuščinskega postopka pristranska, pa v pritožbenem postopku niso pravočasne. V primeru dvoma v pristranskost sodnika ima namreč stranka na voljo pravno sredstvo - predlog za izločitev sodnika (70. do 75. člen ZPP), vendar mora izločitev zahtevati najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem oziroma do izdaje odločbe prve stopnje (drugi odstavek 72. člena ZPP). Toženca sta sicer v postopku pred sodiščem prve stopnje pravočasno uveljavljala kot izločitveni razlog poznanstvo sodnice z zaslišano notarko kot pričo, ne pa tudi okoliščine, da je razpravljajoča sodnica vodila tudi zapuščinski postopek po pokojnem prodajalcu pristransko, zaradi česar slednjega sedaj v pritožbi ne moreta več uspešno uveljavljati.

Glede pasivne legitimacije

Toženca sta bila s sklepom o dedovanju Okrajnega sodišča v Lendavi opr. št. 325/2021 z dne 5. 4. 2022 razglašena za dediča in tekom postopka tudi vknjižena kot solastnika spornih nepremičnin (8. točka). Kot univerzalna pravna naslednika in dediča nepremičnin, ki so predmet sporne pogodbe, sta vstopila v pravice in obveznosti prodajalca po sporni pogodbi. Toženca v pritožbi izpostavljata, da je bila kot dedinja razglašena tudi zapustnikova (prodajalčeva) sestra, zato nista edina univerzalna pravna naslednika. Sodišče druge stopnje po vpogledu v navedeni sklep o dedovanju (priloga A7) ugotavlja, da je kot dedinja po pokojnem prodajalcu resda bila razglašena tudi njegova sestra Č. Č., vendar so vsi trije razglašeni dediči na naroku sklenili dedni dogovor, na podlagi katerega sta toženca postala solastnika spornih nepremičnin. Uveljavljani dajatveni tožbeni zahtevek vsebuje zahtevo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na podlagi katerega se bo lahko kot lastnica vpisala tožnica. Takšen zahtevek pa je mogoče uveljavljati le zoper tistega, ki je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik nepremičnine.

Glede veljavnosti sklenitve pogodbe

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je pokojni prodajalec dne 21. 9. 2021 na Upravno enoto Lendava oddal ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča, ki se nanaša na sporne nepremičnine, za ceno 17.500,00 EUR (priloga A6-1), da je tožnica podala izjavo o sprejemu ponudbe z dne 4. 10. 2021 (priloga A6-2) in da je bila dne 29. 10. 2021 med prodajalcem in tožnico kot kupko sklenjena kupoprodajna pogodbe v obliki notarskega zapisa. Nadalje, da je Upravna enota Lendava dne 7. 12. 2021 izdala odločbo, s katero je odobrila prodajno pogodbo, ki sta jo dne 29. 10. 2021 sklenila tožnica in pokojni A. A. kot prodajalec.

Ker gre v konkretnem primeru za kmetijska zemljišča, je izvedba pravnega posla nekoliko drugačna kot pri prodaji nepremičnin, ki niso kmetijska zemljišča. Upoštevaje načelno pravno mnenje VSRS z dne 6. 4. 2012 je kupoprodajna pogodba sklenjena, ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe, vendar pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojne upravne enote. Zahteva po predložitvi pogodbe o pravnem poslu v postopku odobritve pravnega posla iz 22. člena ZKZ je izpolnjena, če se kupec, ki je pravočasno sprejel ponudbo, sklicuje na izjavo o sprejemu ponudbe. Pristojna upravna enota nato z odločbo odobri enega izmed pogojno sklenjenih pravnih poslov (v primeru, če več oseb sprejme ponudbo). Za tak primer je šlo v obravnavani zadevi. Kupec, katerega pravni posel je bil odobren s pravnomočno odločbo pristojne upravne enote, lahko s tožbo v pravdnem postopku od prodajalca zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, če mu slednji tega ne bi želel prostovoljno izstaviti. Zato je pritrditi sodišču prve stopnje (14. in 15. točka obrazložitve), ki je zavrnilo ugovor tožencev, da pravni posel ni veljavno sklenjen, ker do smrti zapustnika ni prišlo do veljavne odobritve pravnega posla s strani upravne enote. Kot je bilo že pojasnjeno, je pravdno sodišče vezano na pravnomočno odločbo Upravne enote Lendava z dne 7. 12. 2021, zaradi česar toženca ne moreta biti uspešna s pritožbenimi navedbami o ničnosti navedene upravne odločbe. Toženca pa ne navajata, da bi pred upravnim organom uspela odpraviti ali razveljaviti navedeno odločbe.

Ni pritrditi pritožbenim navedbam, da je sodišče prve stopnje neutemljeno zavrnilo ugovor tožencev, da prodajalec zaradi neozdravljive bolezni (raka grla in debelega črevesja) in prekomernega pitja alkohola ni imel sposobnosti razsojanja, zaradi česar bi naj bila pogodba nična. Pritožbenemu sodišču se dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje ni porodil, saj je le ta razumna in življenjsko sprejemljiva (18. do 22. točka obrazložitve). Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja in zaslišanih prič, med drugim tudi notarke B. B., pri kateri je pokojni podpisal ponudbo za prodajo nepremičnin in kasneje kupoprodajno pogodbo, prepričljivo zaključilo, da je pokojni imel sposobnost razsojanja in je bil sposoben izraziti pravo poslovno voljo glede prodaje svojih nepremičnin. Zaslišana notarka je namreč določno izpovedala, da je pokojni razumel, kaj podpisuje, da mu je pogodbo prebrala na glas in da se je strinjal z vsebino pogodbe in se je ob potrditvi prijel za vrat in na njeno vprašanje rekel, da ja, da se ji je zdel normalen, le težje je govoril. Verodostojnosti izpovedbe notarke pritožba ob vseh izvedenih dokazih tudi ne more omajati z navedbami, da je notarka vložila predlog za vpis predznambe lastninske pravice, ki je bil zavrnjen (navedena ravnanja so usmerjena le v zavarovanje spornih nepremičnin, 28. točka obrazložitve). Da se je pokojni zavedal prodaje svojih nepremičnin in cene, po kateri je slednje prodajal, kaže tudi izpovedba D. D., da je pokojnemu (ponudbo je ta sam opazil na oglasni deski) sam ponujal večjo kupnino za nepremičnine, a mu pokojni teh ni želel prodati. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da je pokojni v času sklepanja pogodbe v septembru in oktobru 2021 (v času objave ponudbe in podpisa pogodbe dne 29. 10. 2021) bil zmožen razumeti vsebino, pravno naravo in posledice pravnega posla. Na navedene zaključke tudi ne vpliva dejstvo, da ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča ni izpolnil sam, temveč pri notarki zaposleni E. E.. Pritožbeno sodišče dokazno oceno sodišča prve stopnje tako v celoti sprejema. Pritožba je z izpostavljanjem posameznih izpovedb prič (F. F., G. G.) o pozabljivosti in vinjenosti pokojnega in izpovedb tožencev ter H. H., da je pokojni težje govoril, ne omaje.

Pritrditi je tudi sodišču prve stopnje, da je izvedensko mnenje izvedenca medicinske stroke - psihiatra I. I. popolno, jasno in preverljivo, pri čemer se sodišče prve stopnje ni oprlo zgolj na izvedensko mnenje, temveč tudi na ostale izvedene dokaze, predvsem tudi izpovedi zaslišanih prič. V tej zvezi je tudi pravilno glede na izveden dokazni postopek izvedencu postavilo vprašanje, ali je imelo uživanje alkohola pokojnega prodajalca vpliv na njegove psihične sposobnosti. Dokazno oceno o okoliščinah, pomembnih za odločanje, poda sodišče glede na izveden dokazni postopek in ne izvedenec. S tem, ko je sodišče prve stopnje izvedencu postavilo navedeno vprašanje, pri čemer je tudi podalo svojo oceno, da ni izkazano, da bi bil pokojni v času sklepanja pogodbe pod vplivom alkohola, ni moglo v ničemer vplivati na njegove ugotovitve glede zdravstvenega stanja pokojnega prodajalca, ki ga je izvedenec ugotavljal predvsem na podlagi zdravstvene dokumentacije, kot je to pojasnilo sodišče prve stopnje. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe že v celoti odgovorilo na ugovorne navedbe tožencev v zvezi z izdelanim izvedenskim mnenjem, ki jih toženca v pritožbi ponavljata. Sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje (20. točka obrazložitve), ki je na podlagi mnenja izvedenca prepričljivo pojasnilo, da so bile kognitivne sposobnosti pokojnega v času sklenitve prodajne pogodbe neokrnjene in da ni podatkov, da bi bila pri njem prisotna duševna motnja ter da je bil pokojni sposoben pravilno oblikovati svojo voljo za sestavo in podajo ponudbe ter za sklenitev prodajne pogodbe ter da prekomerno uživanje alkohola pokojnega ni imelo vpliva na njegove psihične zmožnosti, v danem primeru glede podaje ponudbe in sklenitve pogodbe. Vinjenost sama po sebi ne povzroča stanj, v katerih se posameznik ne bi zavedal pomena svojih dejanj ali jih ne bi mogel razumeti. Iz ugotovitev izvedenca izhaja, da se je pokojni več let zdravil za rakom in da je bil ves ta čas pod nadzorom in je zato zelo mala verjetnost, da bi se na vseh pregledih spregledalo, da so njegove umske sposobnosti prizadete. V kolikor bi obstajal sum na kakšne zasevke v možganih, bi se morala izpeljati diagnostika, vendar v zdravstveni dokumentaciji ni podatkov, ki bi kazali na takšne težave (npr. težave v hoji, spominu, bolečinah, izbuljenih očeh). Izvedenec je tudi pojasnil, da je bil pokojni ves čas v zdravstvenem sistemu spremljan in opazovan, da so mu diagnoze lahko postavljali le zdravniki, slednje velja tudi za zaznavo upada kognitivnih sposobnosti, in v kolikor bi to osebna zdravnica tudi prepoznala, bi to bilo zavedeno. Izvedenec se je tudi opredelil do zapisa osebne zdravnice glede diagnoze odvisnosti od alkohola (kar vse je sodišče prve stopnje natančno v 20. točki obrazložitve pojasnilo). Na samo razsodnost pokojnega bi lahko sicer vplivali zapleti zaradi odvisnosti od alkohola (alkoholni bledež ali delirij, prisluhi, prividi, preganjavice, hud nemir, alkoholna demenca), takšni zdravstveni zapleti pa pri pokojnem niso izkazani. Izvedenec je tudi pojasnil, da sočasno jemanje protibolečinskih tablet samo poveča učinek vinjenosti, ne vpliva pa na prištevnost oziroma v konkretnem primeru na sposobnost razsojanja. Zavrniti je tudi pritožbene navedbe, da nekateri izvedenci v primeru vinjenosti ugotavljajo zmanjšano prištevnost, saj je pri ugotavljanju sposobnosti izraziti poslovno voljo v predmetni zadevi pomembno le, v kakšnem stanju je bil ob sklepanju predmetne pogodbe pokojni prodajalec in ne kaj ugotavljajo drugi izvedenci na splošno. Sicer pa je tudi izvedenec I. I. pojasnil, da v primeru odvisnosti od alkohola, v primeru zapletov lahko pride tudi vpliva na sposobnost za sklepanje pogodbe, vendar za to v danem primeru ne gre.

Glede ugovora oderuške pogodbe

Zavrniti je pritožbene navedbe, da je tožnica, ki je vedela za zdravstveno stanje pokojnega prodajalca, izkoristila njegovo stisko, zaradi česar je sporna pogodba nična. Sodišče prve stopnje je tudi v tej zvezi podalo prepričljivo dokazno oceno (27. točka obrazložitve), da prodajalec A. A. ni bil v stiski, zaradi katere bi bil primoran pred smrtjo prodati svoje premoženje in svoj dom (na to kaže tudi že izpostavljena izpovedba D. D.), niti ni izkazano zavestno ravnanje tožnice v smeri namere prikrajšanja druge stranke. Toženca pa v pritožbi konkretizirano ne navajata nobenih drugih okoliščin, ki bi predstavljale elemente oderuške pogodbe po 119. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), kot jih je tudi sicer pravilno povzelo sodišče prve stopnje (26. točka obrazložitve).

Glede plačila kupnine

Toženca v pritožbi grajata tudi dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnica pokojnemu prodajalcu izročila kupnino in s tem izpolnila svojo obveznost po pogodbi. Pritožbeno sodišče se strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje (33. točka), ki je prepričljiva in življenjsko sprejemljiva. Da je tožnica prodajalcu že pred podpisom sporne pogodbe izročila znesek 2.500,00 EUR kot delno kupnino, je namreč prodajalec potrdil že s podpisom kupoprodajne pogodbe v obliki notarskega zapisa. Nelogično bi bilo, da bi podpisal, da je že prejel delno kupnino, preden bi jo dejansko prejel. V uradnem zaznamku z dne 29. 10. 2021 (priloga A3) pa je le ponovno potrdil dejstvo delnega plačila kupnine v znesku 2.500,00 EUR pred podpisom kupoprodajne pogodbe in da se je tudi po podpisu pogodbe pri notarki v gostilni v Lendavi prejel še dodatnih 2.000,00 EUR kupnine. Poleg tega pa je tudi izkustveno povsem sprejemljivo, da je tožnica prodajalcu znesek 2.000,00 EUR izročila že takoj po podpisu pogodbe, in to kljub zapisu v pogodbi, da se preostanek kupnine v znesku 15.000,00 EUR nakaže na račun prodajalca, prav zato je pokojni podpisal navedeno potrdilo. Dejstvo, da tožnica tega potrdila ni predložila v drugih postopkih, ne da bi toženca pri tem pojasnila, kakšen vpliv bi navedeno potrdilo imelo na odločitev v drugih postopkih, na prepričljivost dokazne ocene ne more vplivati. Slediti je tudi sodišču prve stopnje v delu, ko ugotavlja, da je za tožnico preostalo kupnino v znesku 13.000,00 EUR dne 2. 11. 2021 nakazala družba C. d. o. o. Iz bančnega izpiska namreč izhaja, da gre za delno kupnino, nakazana pa je na račun pokojnega, ki je naveden v notarskem zapisu kupoprodajne pogodbe. Kot še izhaja iz priloženega izpisa iz sodnega registra (priloga A13), je bila tožnica edina družbenica predmetne družbe in tudi edina zastopnica. Pri tem sodišče druge stopnje glede na pritožbene navedbe še dodaja, da tudi sicer samo lastništvo družbe, ali je bila tožnica edina družbenica ali je bil poleg nje še kdo drug, še ne kaže, da družba ni plačala kupnine v imenu tožnice. Toženca pa tudi sicer ne pojasnita, plačilo česar koli drugega bi sicer predstavljalo večje nakazilo družbe C. d. o. o. na račun prodajalca, ki se po znesku povsem ujema s preostankom delnega plačila kupnine. Toženca tako tudi nista izkazala, da kupnina ne bi bila plačana in posledično tudi ni utemeljen njun ugovor glede odstopa od pogodbe zaradi neizpolnitve obveznosti po pogodbi.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

Toženca s pritožbo nista uspela, zato nista upravičena do povračila stroškov s pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona). Tožnica pa z odgovorom na pritožbo ni bistveno prispevala k razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP).

-------------------------------