Jedro

D. o. o. je zamišljena kot družba, v kateri družbeniki bistveno bolj neposredno vplivajo na delovanje družbe kot na primer delničarji na delniško družbo. Družbenikom d. o. o. je zato treba dati možnost, da sodelujejo v postopku imenovanja poslovodje, če poslovodjo sicer lahko imenuje nadzorni svet, ta pa ne deluje. Predlog za imenovanje direktorja pa je treba vročiti tudi sami d. o. o., ker se nanjo neposredno nanaša. Če bo predlog uspešen, bo namreč sodišče imenovalo direktorja, ta pa je organ družbe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se mu zadeva vrne v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Postopek se vodi zaradi imenovanje poslovodja (direktorja) družbe z omejeno odgovornostjo.

2. Predlog za imenovanje poslovodja družbe so vložili trije družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo. Ta je bila v postopku nasprotni udeleženec. Predlagatelji so predlagali imenovanje direktorja (poslovodja) za 4 leta.

3. Prvostopenjsko sodišče je predlogu ugodilo tako, da je poslovodjo imenovalo brez časovnih omejitev (točka 1 izreka). V preostalem pa je predlog zavrnilo (točka 2 izreka). Sklep je izdalo 14. 4. 2017. Ugotovilo je, da je za imenovanje poslovodje glede na družbeno pogodbo pristojen nadzorni svet. V svojem sklepu je ugotovilo, da nasprotna udeleženka nima niti poslovodje, niti nadzornega sveta. Ima pa dva prokurista.

4. Udeležbo v postopku sta priglasila 19. 4. 2017 družbenika nasprotne udeleženke. Udeleženca sta 21. 4. 2017 vložila še pritožbo.

5. V pritožbi udeleženca navajata, da naj bi bila oba udeleženca (B. P. in D. Č.) večinska družbenika s poslovnima deležema v višini skupaj 61,36 %. Predlagatelji naj bi bili zgolj manjšinski družbeniki s poslovnimi deleži v skupni višini 38,64 %. Kot večinska družbenika naj bi imela interes za udeležbo v postopku za začasno sodno imenovanjem direktorja družbe. Sodišče naj bi poseglo v njun družbeniški položaj s tem, ker jima ni dalo pravice do izjave v postopku. Poseglo naj bi tudi v položaj nasprotnega udeleženca, ker mu ni dalo možnosti do izjave v postopku.

6. Na pritožbo so predlagatelji odgovorili. Menijo, da udeleženca nimata pravnega interesa za udeležbo v postopku. Predlog za imenovanje bi se lahko poslal le nadzornemu svetu družbe. Tega od 21. 12. 2016 naprej ni več. Od 1. 1. 2017 nasprotna udeleženka nima več niti poslovodje. Odvetnik nasprotne udeleženke na poziv sodišča ni predložil pooblastila. Sodišče naj bi zato ravnalo pravilno, ker predloga za imenovanje poslovodje ni vročilo niti nasprotni udeleženki niti nadzornemu svetu, saj noben od obeh ni sposoben biti udeleženec v tem postopku. Predlagatelji so zahtevali povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

7. Pritožbeno sodišče je povzelo le bistveni del navedb pritožbe in odgovora na pritožbo.

8. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je ugodilo in je prvostopenjski sklep razveljavilo, zadevo pa vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP, 37. člen ZNP in 1. odstavek 52. člena ZGD-1).

9. V tej zadevi je treba uporabiti pravila nepravdnega postopka (2. odstavek 52. člena ZGD-1).

10. Udeleženec nepravdnega postopka je lahko vsaka oseba, katere pravni interes bi utegnil biti prizadet s sodno odločbo.

11. Zoper izdani sklep sta pritožbo vložila družbenika družbe z omejeno odgovornostjo. Če poslovodstvo ne deluje več kot šest mesecev, lahko družba preneha (7. črtica 1. odstavka 521. člena ZGD-1). Družbenika družbe z omejeno odgovornostjo lahko zaradi prenehanja delovanja poslovodstva izgubita pravni položaj družbenikov. Prenehajo lahko tudi s tem povezane upravljalske in premoženjske pravice. Že zato imata pravni interes, da se to ne dogodi.

12. Nasprotna udeleženka pa še vedno ima dva prokurista, torej je njej mogoče vročati (1. odstavek 133. člena ZPP).

13. Pritožbeno sodišče se je samo prepričalo, da predlog za imenovanje direktorja družbe ni bil vročen niti nasprotni udeleženki niti udeležencema.

14. Za družbo z omejeno odgovornostjo je značilno, da je njena notranja zgradba preprostejša kot pri delniški družbi. Takšna je zato, ker je predvidena le kot oblika združevanja kapitala manjšega števila družbenikov. Družbenikov je praviloma največ 50 (2. odstavek 473. člena ZGD-1). Deleži zato tudi niso prosto prenosljivi že po zakonu (481. člen ZGD-1). Zakonodajalec si je zamislil d. o. o. kot družbo, v kateri bi lahko družbeniki v veliki meri tudi nadzirali, katera oseba je član družbe. To kaže na to, da so v d. o. o. družbeniki bistveno bolj povezani z družbo in drugimi družbeniki. Še druge določbe (npr. 505. člen ZGD-1) kažejo na to, da je bila d. o. o. zamišljena kot družba, v kateri družbeniki bistveno bolj neposredno vplivajo na delovanje družbe kot na primer delničarji na delniško družbo. Družbenikom d. o. o. je zato treba dati možnost, da sodelujejo v postopku imenovanja poslovodja, če poslovodjo sicer lahko imenuje nadzorni svet, ta pa ne deluje. Predlog za imenovanje direktorja pa je treba vročiti tudi sami družbi z omejeno odgovornostjo, ker sta nanjo neposredno nanaša. Če bo predlog uspešen, bo namreč sodišče imenovalo direktorja, ta pa je organ družbe.

15. Postopek za imenovanje poslovodje d. o. o. je pogosto nujen. Ne glede na to v tej zadevi ni bilo nobenih posebnih ovir, zaradi katerih ne bi bilo treba omogočiti sodelovanja v postopku tako nasprotni udeleženki kot tudi udeležencema. Ker prvostopenjsko sodišče ni ravnalo tako, je kršilo 1. odstavek 5. člena ZPP. To pa je razlog za razveljavitev njegove odločitve in vrnitev zadeve v novo odločanje (8. točka 2. odstavka 339. člena ZPP).

16. Višje sodišče v Ljubljani je že odločilo v podobni zadevi. Ta se nanaša na isto nasprotno udeleženko, vendar pa na imenovanje članov njenega nadzornega sveta (opr. št.: I Cpg 128/2017). Odločitev je bila odločitvi v tej zadevi podobna.

17. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje odpravi procesno kršitev. Ponovno naj odloči, upoštevajoč vse vloge vseh udeležencev.

18. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP.