Jedro

Prav tako je ravnalo prav, ko je na pot pravde napotilo oporočno dedinjo, saj je na njej trditveno in dokazno breme, da je živela z zapustnikom in s svojim prispevkom (vlaganji) prispevala k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja, zaradi česar ima pravico do izločitve določenega dela iz zapuščine na podlagi 32. člena ZD. Pritožbena zavzemanja, da bi bilo treba na pot pravde napotiti zakonitega dediča, so torej neutemeljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek (I. točka izreka), oporočno dedinjo A. A. kot tožnico napotilo na pravdo zoper zakonitega dediča B. B. kot toženca, da v pravdi dokaže vrednost svojih vlaganj v premoženje zapustnika in katero premoženje zaradi njenih vlaganj ne sodi v zapuščino (II. točka izreka), v III. točki izreka pa je sklenilo, da bo v primeru, če oporočna dedinja tožbe v roku 15 dni od pravnomočnosti tega sklepa ne bo vložila, zapuščinski postopek nadaljevalo.

2.Zoper citirani sklep vlaga pravočasno pritožbo oporočna dedinja A. A., zapustnikova vnukinja. Sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje. Obsežno povzema določbe Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) in Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), zlasti glede izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju. Sodišče bi moralo uporabiti tudi določila ZFPPIPP, ne pa zgolj določila ZD. Po eni strani meni, da bi moralo zapuščinsko sodišče predhodno vprašanje rešiti samo, ker ne gre za spor o dejstvih, temveč za pravno vprašanje, po drugi strani pa se zavzema za to, da bi moralo sodišče prve stopnje na pot pravde napotiti stečajno upraviteljico, ki zastopa zakonitega dediča. V tej zvezi navaja, da je sodišče na pravdo napotilo napačno osebo. Sodišče prve stopnje bi moralo spoštovati družinski dogovor, da vso premoženje zapustnika na podlagi oporoke prejme oporočna dedinja, njegova vnukinja, ker je skrbela zanj in ohranjala njegovo premoženje, zapustnikov sin pa ne dobi ničesar iz zapuščine, ker je zapustnik že za časa življenja poplačeval njegove dolgove in mu podaril premoženje, zaradi česar je prejel več, kot bi mu pripadalo v primeru zakonitega dedovanja. Zapuščinsko sodišče bi moralo iz razloga pietete do zapustnika ter upoštevanje njegove pravice do zasebnosti spoštovati navedeni družinski dogovor. Sodišče prve stopnje obstoja tega dogovora ni ugotavljalo, čeprav bi bilo to dolžno storiti. Stečajna upraviteljica tudi ni izpodbijala oporoke. Stroškov ne priglaša.

3.Zakoniti dedič na pritožbo ni odgovoril.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 163. člena ZD.

6.Sodišče druge stopnje po opravljenem pritožbenem preizkusu ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo uradno upoštevnih kršitev postopka, da je pravilno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

7.Pregled zadeve pokaže, da sta se k dedovanju po zapustniku priglasila oporočna dedinja (njegova vnukinja), ter njegov sin (zakoniti dedič), ki je v osebnem stečaju in uveljavlja nujni delež. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek po zapustniku in oporočno dedinjo kot tožnico napotilo na pravdo, ker je bil sporen obseg zapuščine. Kot namreč izhaja iz 6. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, je oporočna dedinja navajala, da zahteva, da se iz zapustnikovega premoženja izloči del, ki ustreza njenemu prispevku k povečanju in ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja, vrednost vlaganj pa ocenjuje na 90.000,00 EUR. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je s tem uveljavljala zahtevek po 32. členu ZD (izločitev v korist potomcev). Sodišče prve stopnje je v 8. točki obrazložitve ugotovilo, da med oporočno dedinjo in zakonitim dedičem, ki uveljavlja nujni delež, obstoji spor o obsegu zapuščine, zato je v skladu s 1. točko prvega odstavka 212. člena ZD pravilno prekinilo zapuščinski postopek, in, kot izhaja iz 9. in 10. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, v skladu z določbo 213. člena ZD na pot pravde napotilo oporočno dedinjo, ker je manj verjetna njena pravica, da je z vlaganji pridobila lastninsko pravico na delu zapuščine po 32. členu ZD.

8.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da so med dedičema sporna zgolj pravna vprašanja, zaradi česar razlogov za prekinitev zapuščinskega postopka ni. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je obseg zapuščine (torej, katero premoženje spada v zapuščino in zaradi katerih vlaganj se je povečalo ali ohranilo zapustnikovo premoženje) dejansko, ne pa pravno vprašanje, zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je postopek prekinilo.

9.Prav tako je ravnalo prav, ko je na pot pravde napotilo oporočno dedinjo, saj je na njej trditveno in dokazno breme, da je živela z zapustnikom in s svojim prispevkom (vlaganji) prispevala k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja, zaradi česar ima pravico do izločitve določenega dela iz zapuščine na podlagi 32. člena ZD. Pritožbena zavzemanja, da bi bilo treba na pot pravde napotiti zakonitega dediča, so torej neutemeljena.

10.Oporočna dedinja se v pritožbi sklicuje na določbo 391. člena ZFPPIPP o izpodbojnosti pravnih dejanj dolžnika in v tej zvezi zatrjuje, da je zapustnik že poplačeval dolgove stečajnega dolžnika in mu podaril določeno premoženje. Zakaj bi bila ta določba ZFPPIPP pravno pomembna pri odločanju o prekinitvi zapuščinskega postopka zaradi spora o obsegu zapuščine, pa ne pojasni, teh razlogov pa niti sodišče druge stopnje ne vidi. Zato so tudi neutemeljena pavšalna pritožbena navajanja, da bi sodišče prve stopnje poleg določb ZD moralo upoštevati tudi določbe ZFPPIPP.

11.Prav tako je pravno nepomembno pritožbeno izvajanje, da bi sodišče moralo upoštevati družinski dogovor, v skladu s katerim oporočna dedinja dobi vse zapustnikovo premoženje, ker je skrbela zanj in ohranjala njegovo premoženje, zakoniti dedič, pa ničesar, ker je zapustnik že za časa življenja poplačeval njegove dolgove in mu dal darila. Kajti oporočna dedinja izpodbija sklep o prekinitvi zapuščinskega postopka zaradi spora o obsegu zapuščine med dediči, na zakonitost katerega obstoj morebitnega družinskega dogovora ne more vplivati.

12.Res je, kot trdi pritožba, da stečajna upraviteljica ni izpodbijala oporoke, vendar sodišče prve stopnje postopka ni prekinilo zaradi zaradi izpodbijanja oporoke, temveč iz razloga, ker je sporen obseg zapuščine, zato so tosmerne pritožbene trditve pravno nepomembne.

13.Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

14.Pritožnica pritožbenih stroškov ni priglasila, zato je odločitev o njih odpadla.

-------------------------------

1Pritožba kršitev postopka ne konkretizirano uveljavlja, zato je sodišče druge stopnje opravilo zgolj uradni preizkus procesnih kršitev, ki pa nepravilnosti ni pokazal.

2Nujni delež je v imenu zakonitega dediča, ki je v osebnem stečaju, priglasila stečajna upraviteljica.

3V skladu z navedeno določbo zapustnikovi potomci in posvojenci ter njihovi potomci, ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače pomagali pri pridobivanju, imajo pravico zahtevati, da se jim iz zapustnikovega premoženja izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja. Tako izločeni del ne spada v zapuščino in se ne upošteva pri izračunavanju nujnega deleža in se tudi ne vračuna dediču v njegov dedni delež.

4Tako tudi VSL sklep I Cp 1169/2015 z dne 1. 7. 2015, VSL sklep II Cp 2552/2018 z dne 17. 7. 2019.

5VSL sklep II Cp 2552/2018 z dne 17. 7. 2019.

6Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni odločalo o tem, kdo in v kakšnem obsegu deduje po zapustniku, temveč zgolj prekinilo zapuščinski postopek zaradi spora o obsegu zapuščine.

Zveza:

Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 32, 212, 212/1, 212/1-1, 213

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.