Jedro

Tudi če je v 3. točki 3. odst. 444. čl. ZFPPIPP le „upnik“ naveden kot upravičeni predlagatelj začetka stečajnega postopka nad terjatvijo izbrisane družbe, vtoževane v pravdnem postopku s strani izbrisane družbe, pritožbeno sodišče ne vidi ovire, da za vložitev takega predloga ne bi bil legitimiran tudi bivši družbenik. On je namreč upnik vsaj preostanka stečajne mase.

Zakon aktivnim družbenikom daje možnost, da se svoji odgovornosti po 6. odst. 442. čl. ZFPPIPP izognejo na tak način, da pravočasno predlagajo začetek stečajnega postopka. V tem stečajnem postopku bo stečajni upravitelj na aktivni strani nadaljeval prekinjene postopke in iz ustvarjene stečajne mase poplačal upnike. Zato je zmotno pritožbeno stališče, da je zakon protiustaven, ker da družbenikom izbrisanih družb ne daje aktivne legitimacije za nadaljevanje pravdnega postopka, ki ga je začela gospodarska družba pred izbrisom proti svojim dolžnikom.

ZFPPIPP daje prednost stečajnemu postopku pred postopkom izbrisa brez likvidacije, izbris družbe brez likvidacije pa je v zakonu očitno predviden kot skrajni ukrep, namenjen odvrnitvi nevarnosti, da bi se nedelujoča družba zlorabila z oškodovanjem upnikov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo, ki jo je družba B. d.o.o. vložila proti toženi stranki 13. 03. 2007, zavrglo in postopek ustavilo. To je storilo na podlagi 5. odst. 444. čl. ZFPPIPP zato, ker je bila tožnica 08. 04. 2010 izbrisana iz sodnega registra, nobeden od upnikov pa ni predlagal začetka stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane tožeče stranke.

2. Proti temu sklepu je vložil pritožbo edini družbenik izbrisane tožeče stranke M. S. Uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Zastopa stališče, da je Zakon o finančnem poslovanju, postopkih insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) diskriminatoren do družbenikov izbrisane družbe v situaciji, v kateri je izbrisana družba (pred izbrisom) v pravdni nastopala kot tožeča stranka v razmerju do situacije, v kateri je nastopala kot tožena stranka. V prvi situaciji nekdanji družbeniki nimajo možnosti nadaljevati pravdnega postopka, ki ga je pred izbrisom začela izbrisana družba niti predlagati začetka stečajnega postopka nad naknadno najdenim premoženjem, v drugi situaciji pa so družbeniki odgovorni za dolgove izbrisane družbe, tudi če upniki niso predlagali začetka stečajnega postopka nad naknadno najdenim premoženjem. Po njegovem bi morala biti neaktivnost upnikov pri oklicu iz 444. čl. ZFPPIPP sankcionirana s pravico bivšega družbenika nadaljevati postopek. Zavrženje tožbe po 5. odst. 444. čl. ZFPPIPP po njegovem predstavlja protiustavno določilo, ker družbeniku ne omogoča priti do lastnine, na drugi strani pa pomeni kršitev enakosti pred zakonom. V pritožbi pritožnik predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. V odgovoru na pritožbo pa tožena stranka predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz spisa je razvidno, da je Okrožno sodišče v Celju, ki je bilo pristojno za izvedbo stečajnega postopka nad tožečo stranko, na podlagi obvestila (prvostopnega sodišča) z dne 15. 04. 2010 (list. št. 71), objavilo poziv upnikom, naj v roku enega meseca od poziva vložijo predlog za začetek stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane družbe, vendar takega predloga nihče ni vložil (list. št. 73).

6. V pritožbi je navedeno, da se M. S. kot edini družbenik izbrisane družbe pritožuje za tožečo stranko. Ker pa je prvostopno sodišče njega oprostilo plačila sodnih taks za pritožbo, je tudi pritožbeno sodišče štelo, da pritožbo vlaga on kot edini družbenik izbrisane družbe, saj izbrisana družba ne obstoji več.

7. Drži pritožbeno zatrjevanje, da v primeru, ko pride do izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije gospodarske družbe, ki je tožeča stranka, družbeniki nimajo možnosti nadaljevati prekinjenega pravdnega postopka (4. odst. 444. čl. ZFPPIPP). Drži tudi, da z izbrisom na podlagi 6. odst. 442. čl. ZFPPIPP bivši družbeniki izbrisane družbe postanejo odgovorni za dolgove, ki jih je imela družba pred izbrisom. Ni pa res, da ne bi mogli predlagati začetka stečajnega postopka nad naknadno najdenim premoženjem (prim. 2. alinejo 2. točke 3. odst. 443. čl. ZFPPIPP). Tudi če je v 3. točki 3. odst. 444. čl. ZFPPIPP le „upnik“ naveden kot upravičeni predlagatelj začetka stečajnega postopka nad terjatvijo izbrisane družbe, vtoževane v pravdnem postopku s strani izbrisane družbe, pritožbeno sodišče ne vidi ovire, da za vložitev takega predloga ne bi bil legitimiran tudi bivši družbenik. On je namreč upnik vsaj preostanka stečajne mase.

8. Ko nastopijo v zakonu predvideni razlogi za izbris družbe (prim. 427. čl. ZFPPIPP), sodišče po uradni dolžnosti oziroma na predlog upravičenega predlagatelja izda sklep o začetku postopka izbrisa, ki se vpiše v sodni register in med drugim vroči pravni osebi, nad katero je začet postopek (434. čl.). Ta, pa tudi njeni družbeniki lahko v dveh mesecih vložijo ugovor proti temu sklepu (436. čl. ZFPPIPP). Z njim bodo med drugim uspeli (prim. 438. čl.), če bodo do poteka roka za ugovor vložili predlog za začetek stečajnega postopka ali postopka prisilne poravnave (435. čl.). V tem primeru se bo začel postopek zaradi insolventnosti, postopek izbrisa pa bo ustavljen. To torej pomeni, da zakon aktivnim družbenikom daje možnost, da se svoji odgovornosti po 6. odst. 442. čl. ZFPPIPP izognejo na tak način, da pravočasno predlagajo začetek stečajnega postopka. V tem stečajnem postopku bo stečajni upravitelj na aktivni strani nadaljeval prekinjene postopke in iz ustvarjene stečajne mase poplačal upnike. Zato je po prepričanju pritožbenega sodišča zmotno pritožbeno stališče, da je zakon protiustaven, ker da družbenikom izbrisanih družb ne daje aktivne legitimacije za nadaljevanje pravdnega postopka, ki ga je začela gospodarska družba pred izbrisom proti svojim dolžnikom.

9. Iz gornje obrazložitve je razvidno dvoje in sicer, (1) da ZFPPIPP daje prednost stečajnemu postopku pred postopkom izbrisa brez likvidacije (2. odst. 442. čl. in 1. točka 1. odst. 438. čl.) in (2) da je izbris družbe brez likvidacije v zakonu očitno predviden kot skrajni ukrep, namenjen odvrnitvi nevarnosti, da bi se nedelujoča družba zlorabila z oškodovanjem upnikov, kot je pojasnjeno v 73. točki obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča U-I-135/2000 z dne 2.10.2002. 10. S pritožbenim stališčem, da bi morala biti neaktivnost upnikov za nepredlagan začetek stečajnega postopka nad naknadno najdenim premoženjem (444. čl. ZFPPIPP) sankcionirana s pravico bivšega družbenika nadaljevati postopek, pritožbeno sodišče ne more polimizirati, ker za rešitev tega vprašanja ni pristojno.

11. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni zasledilo nobenih kršitev iz 2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 366. čl. istega zakona, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (353. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 366. čl. ZPP).